Rodney Stark, William Sims Bainbridge: Teorija religije

Pred leti so nekateri eksperti mislili, da je propaganda brez prihodnosti - da bo torej s propagando konec, ko bo človeštvo napredovalo in se izobrazilo. Pa se je zgodilo ravno obratno: bolj ko so ljudje izobraženi, pismeni in informirani, lažji plen propagande so. Še več, bolj ko so ljudje izobraženi, pismeni in informirani, bolj potrebujejo propagando.

Thomas Luckmann: Družba, komunikacija, smisel, transcendenca

Abstraktne knjige prepoznate po abstraktnih naslovih, ki si skušajo čestitati za težo. In naslov Družba, komunikacija, smisel, transcendenca je tako abstrakten, da mu težko salutirate - in da pričakujete nekaj zelo splošnega. Splošne teze, splošne fraze, splošne poglede, splošno sociologijo. Ker me uvodna razprava, naslovljena Kako družbene vede vidijo realnost (" Naj je tudi sociologija v zadnji polovici stoletja...

Janja Vidmar: Angie

Ko sem začel brati, so med mladinsko literaturo vsiljivo dominirale zgodbe o tem, kako punce srečajo par let starejšega dolgolasca, ki špila ali posluša rokenrol, jih slej ko prej napelje na mamila in deflorira, posledici tega pa sta po pravilu nosečnost in uničena mladost. Ali pa se je mularija zbrala, da bi pokazala, kako je kolektiv vedno nekaj več od posameznika, pa so potem uredili kakšen zapuščen mlin,...

Jean-Paul Sartre: Oris teorije čustev

Jean-Paul Sartre, veliki francoski filozof, je to - relativno neambiciozno naslovljeno - knjižico objavil leta 1939, leto po izidu romana Gnus in štiri leta pred izidom filozofskega monumenta Bit in nič, v katerega je spumpal tudi spoznanja iz te knjižice. In Oris teorije čustev lahko razumete predvsem v tem smislu: kot zbiranje materiala, kot brskanje, kot napol skavtsko ogledovanje terena, kot premetavanje...

Zoran Ferić: Otroci Patrasa

Ferić je FAK-ovec, sodi v heterogeno skupino piscev, zbranih pod znamko Festival A. književnosti, ki je bila konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let, pred samorazpadom, pravi hit in popularizator literature, avtorji so nastopali širom po 'lijepi naši' in polnili dvorane, družila pa jih je kvečjemu zadržanost do postmodernistične pripovedne zvijačnosti in nacionalizma.

Michael Crichton: Naslednji gen

Crichton je od poselitve jurskega parka z dinozavri eno bolj vročih in primerno plačanih peres; sprememba paradigme iz silicijeve v gensko je v zraku in v tem rudniku uspešno kopljejo ne samo on, ampak tudi drugi populistični avtorji, recimo Houellebecq s svojim zadnji romanom Možnost otoka.

Peter Mlakar: Omračitev uma

"Menjavanje partnerjev je bilo nujno in vseobče. Ženskam je ob pomnogokratenih orgazmih brizgala iz vagine še posebna sluz, ki je dokazovala moč dražljaja. V njej so si umivali obraze moški, ko so stružili riti svojih ljubic, izsiljevali iz njih drek, polnili njihova zgornja in spodnja usta z vročo spermo ter se izbrizgavali po njihovih ritnicah, trebuhih ali božanskih joških.

Venko Andonovski: Azbuka za neposlušne

Milorad Pavić, srbski pripovednik, poznan po Hazarskem besednjaku in Krajini, slikani s čajem, pa še je tega, je eden pionirjev prozne kombinatorike in bi ob Danilu Kišu verjetno edini iz prostora ciljal na nobela vsaj za vnaprejšnjo interaktivnost svojih romanov, če se ne bi toliko nacionalno naprezal; njegova proza je ezoterična, naslanja se na barok in srednji vek, ves čas išče zunanjo formo: slovarja,...

Dušan Šarotar: Biljard v Dobrayu

Po šestdesetih letih in skladovnicah knjig, ki oživljajo čas in duh druge vojne, se je zazdelo, kot da literatura nima več kaj dodati. Toda potem se pojavijo avtorji, ki ta isti čas prinesejo kot na dlani, toda v novi govorici, ki pripoveduje zgodbo spet od začetka.

Jeremy Rifkin: Konec dela

Ko so vam rekli, da imamo rekordno gospodarsko rast, ste ugotovili, da se vam to nikjer ne pozna. V čem je trik? Če si hočete odgovoriti na to vprašanje, si preberite knjigo Konec dela, v kateri Jeremy Rifkin ugotavlja: " Produktivnost v ZDA hitro raste in ob vsakem njenem povečanju odpustijo več delavcev."

Maruša Krese: Vsi moji božiči

Vsi moji božiči je med nominiranci za nagrado fabula za najboljšo zbirko kratkih zgodb, gre pa za utrinke, krokije, na hitro očrtane in nalašč nekronološke, asociativno nametane in tematsko razpršene božične situacije in atmosfere, kakor jih je v svojem mobilnem, skoraj nomadskem, nekje zapiše hipijevskem, življenju doživljala pisateljica, pesnica in esejistka.

Borivoj Dovniković Bordo: Šola risanega filma

Recimo, da hočete narediti risanko. In recimo, da potem v knjigarni ali pa knjižnici najdete prevod Šole risanega filma, ki jo je pred mnogimi leti, še tam ob koncu sedemdesetih, feljtonsko pisal hrvaški animator Borivoj Dovniković Bordo in jo potem v knjižni obliki objavil leta 1983.

Daniel Kehlmann: Izmera sveta

Pisati prozo o izbruhu znanstvenih odkritij na prelomu XVIII. in XIX. stoletja je očitno moderno in se splača; v nemščini je to v zadnjem času uspešno in nagrajevano naredil že Sven Nadolny z romanom Odkritje počasnosti o raziskovalcu Johnu Franklinu (1786-1847), ob odkritju novih polarnih teritorijev slavnem po preživetju z žvečenjem čevljev in garderobe.

Simcha Jacobovici & Charles Pellegrino: Jezusova družinska grobnica

Če ste že ravno tuhtali, kam je po Titaniku izginil James Cameron: pisal je predgovor h knjigi Jezusova družinska grobnica. Njen podnaslov pove vse: " Odkritje, ki bo za vedno spremenilo zgodovino ". Kar je seveda pretiravanje, če pomislimo, da bi lahko zgodovino težko kaj bolj spremenilo, kot jo je spremenila Da Vincijeva šifra, ki pokriva isto topiko kot ta knjiga, česar se njena avtorja, ...

Milan Jesih: Tako rekoč

Jesih je - spet ena tistih, kot da bi jo sam lansiral - tisti med pesniki, ki najbolje obvlada slovenščino, pravijo. V sedemdesetih, svinčenih, pravijo drugi, je v stilu, če te nekdo prisili, da greš eno miljo daleč..., napisal nekaj težkometalnih zbirk, Uran v urinu, gospodar!, Legende, Kobalt, Volfram, vpeljal dolg verz, ki se je zvrnil čez rob in šel samo podolgem oziroma počez v zbirke.

Rieko Matsuura: Natural Woman

Ko je japonski profesor književnosti intervjuval Henryja Millerja, ki je veljal za zapeljivca in erotomana in si je upal za tiste čase brez dlake na jeziku pisati o svojih pariških avanturah, je padlo seveda tudi vprašanje o seznamu, famoznem seznamu vseh nabiralcev in zbiralcev, seznamu, ki šele naredi Don Juana, vsaj v njegovih lastnih očeh.

Bernhard Schlink: Vrnitev domov

Novi roman avtorja znamenitega Bralca in knjige kratkih zgodb Ljubezenski pobegi.

Robert Levine: Sposobnost prepričevanja

Zakaj v trgovinah takoj po vhodu niso nikoli razstavljeni kaki omembe vredni artikli? Ker so ugotovili, da po vstopu v trgovino vedno potrebujemo pet do petnajst korakov, da se zberemo. Zakaj so nujni življenjski izdelki vedno razstavljeni na manj vidnih mestih? Ker vedo, da jih bomo itak poiskali. Zakaj so najdražji artikli vedno razstavljeni na desni strani? Ker so ugotovili, da kupce po vstopu v trgovino vedno...

Štefan Kardoš: Rizling polka

Rizling polka je prvenec, čeprav je bil Kardoš že nominiran za nagrado kresnik za roman leta - bil je eden od dopisovalcev v Sekstant s triglavim avtorstvom. Naslov Rizling polka rahlo zavaja, ne gre za kakšno pijansko margino, čeprav seveda tudi kaj spijejo, okolje je že stimulativno, svet vinskih goric in velikih vinogradov z rizlingom ob reki skozi manjše mesto, v katerem je vse polno intrig in prešuštva in je...

Zgodovina branja

Esejistična študija, ki poskuša prikazati vse, kar se je vedelo o bralcih in branju.

Sandra Bašić Hrvatin, Brankica Petković: In temu pravite medijski trg?

Avtorici, izvrstni poznavalki medijske scene, sta začeli medijsko lastništvo raziskovati že pred leti. Nova knjiga Mirovnega inštituta o razmerah v medijih v Sloveniji je vsaj v prvem delu nadaljevanje zgodbe o netransparentni prepletenosti lastniških povezav, na koncu katerih pogosto vznikne država, katere majhni lastniški deleži se seštevajo.

John Kennedy Toole: Zarota bebcev

Ignacij J. Reilly prezira vse, kar je ameriško: komercializem, denar, uspeh, popkulturo, delovni fanatizem, ameriški sen, napredek, film, TV in srednji razred, oh, pa tudi kontrakulturo šestdesetih, toda sam je videti kot Shrek z brki, s čipsom v ustih, s kocinami v ušesih in z zeleno lovsko kapo na glavi. Ignacij je edini, ki v šestdesetih ne uživa.

Janko Kos: Slovenci in Evropa

Množici piscev knjig, ki se v naslovu ponašajo z "Evropo", se je pridružil tudi Janko Kos, akademik ter viden literarni teoretik in zgodovinar. V intervju na TV Slovenija je svoje delo označil kot zbornik razprav, ki naj bi omogočile globlji vpogled v plast naše kulturne zgodovine in njeno prepletenost z evropskimi literarnimi in kulturnimi tokovi.

Feri Lainšček: Nedotakljivi: Mit o Ciganih

Nedotakljivi, zgodba štirih generacij balkanskih Romov, ki jo Feri Lainšček položi v usta Lutviju Mirgi Belmoldu aus Shankaj Gavu, je roman o dedu Jorgi Mirgi, ki se je preživljal z izdelovanjem brusnih kamnov, o očetu Ujašu Mirgi, ki je tihotapil iz Trsta, in o sinu Donu Belmoldu Mirgi, ki se je vdal drogi.

Jurgen Habermas: Med naturalizmom in religijo

V Sloveniji so se v boj za oblast vključili mnogi intelektualci. In mnogi so potem na oblast tudi prišli, toda pri tem so naredili fatalno napako: mislili so, da so ostali intelektualci. Jurgen Habermas, veteran mnogih filozofskih bitk, debat in polemik in avtor mnogih slavnih knjig (Strukturne spremembe javnosti, Spoznanje in interes), jim zdaj - v tehle "filozofskih sestavkih" - pove resnico: "Na javnih...

Étienne Balibar: Mi, državljani Evrope?

Nastop globalnih družbenih gibanj, ki so vzniknila po propadu socialistične alternative kapitalizmu, je povzročil krizo v Evropi nastalih političnih kategorij. Tudi tistih, ki so imele emancipatorni naboj. Kaj pa ima neozapatistična politična kategorija "školjka" (caracol), ki je organizacijska oblika skupnosti v uporu na mehiškem jugu, obenem pa predstavlja medij njenega samorazumevanja v globalizaciji, s...

Elie Wiesel: Noč

" Esesovci so se zdeli bolj zaskrbljeni, bolj vznemirjeni kot ponavadi. Obesiti otroka pred tisoči gledalcev ni bila majhna stvar. Vodja taborišča je prebral obsodbo. Vse oči so bile uprte v otroka. Bil je mrtvaško bled, skoraj miren, grizel si je ustnice. Zakrivala ga je senca vešal. Lagerkapo je tokrat odklonil pomoč rablju. Nadomestili so ga trije esesovci.

Boris Akunin: Leviatan

Boris Akunin ni samo psevdonim v Gruziji rojenega Grigorija Čhartišvilija, japonista, prevajalca in kritika, to je pravi beletristični projekt, pri čemer je dobrih dvesto strani Leviatana ena od enajstih kriminalk o pronicljivem ruskem plemiču Erastu Fandorinu, ki rešuje uganke ob koncu 18. stoletja. V slovenščino sta iz te serije že prevedena spletkarska kriminalka Fandorin in vohunska kriminalka Turški...

Vinko Ošlak: Obe kraljestvi, eseji

Knjiga Obe kraljestvi Vinka Ošlaka, človeka, ki je izstopil iz katoliške cerkve, ker se je po njegovem oddaljila od svojega poslanstva, ponuja množico esejev, samospraševanj o razmerju med kraljestvom sveta in kraljestvom boga.

Irene Nemirovsky: Francoska suita

To je knjiga o vojni. Pisateljice, ki vojne ni preživela. Je tudi zgodba o Franciji, razpeti med naše in njihove; o beguncih v lastni državi; o bogatih, ki se skušajo na vsak način držati svojega stanu; o ljubezni, ki presega sovraštvo, pa je ravno zaradi tega označena za grešno.