Sur: Na jug

Če človek napiše glasbo za nekaj predstav, lahko nazadnje iz tega nastane bend, lahko nastane iz tega projekt. Dokaz je tale album.

Srečna mladina: 10. letnik

Ob desetletnici so se ljubljanski tehničarji, ki jim v tem času sicer še ni uspelo narediti pomembnejšega hita, lotili stvari malce drugače. S štirimi prirejenimi mega retro hiti, s soundom šestdesetih, z energijo instrumentalov, ki je lastna recimo špici iz Odpisanih ali Sportskog pregleda ali radijske oddaje V nedeljo zvečer, katere Herb Alpert so tako grdo zlorabili idrijski...

Agoria: Blossom

Da je Sebastian Devaud faca, je kaj lahko sklepati že iz podatka, da so za njegov prvenec prispevali vokale tudi berlinska didžejka Sophie Marks, Tricky in žena detroitskega veterana Kevina Saundersona, Ann. Pa pustimo ob strani, koliko sta Trickyjeva rutina in, predvsem, ogabno jamranje Saundersonove mamke prispevali k zaokroženosti ali bolje rečeno ratingu ploščka ali, kaj je Devaud naredil takega, česar pred...

Atmos: 2nd Brigade

Od Tomasza Balickega se je po med transerji skoro nezaslišanih štirih letih molka in kultnem statusu, ki si ga je prislužil z zamolklo, zadubano, temačno psihedelijo, kakršno je hotel posnemati marsikdo, pričakovalo veliko. A ne ravno tega, da se bo lotil neženirano prebirati po akordih in klepati melodije, celo lalala vokale za malo deco, zaradi česar bi si dejansko zaslužil tumpasto oznako progressive, pod...

Eugene Chadbourne & Noahjohn: Country Protest Anew

Tole je nadaljevanje med zvesto in izbirčno poslušalsko skupnostjo precej čislanim albumom iz osemdesetih let - Country Protest. Reč je značilno Chadbourneova. Spremljevalni bend je NoahJohn iz Madisona, država Wisconsin. So malo bolj odprti kantrijaši, ki obvladujejo kliše, regelce, in se znajdejo v improvizaciji v dani obliki. Za iskrivega in jedkega Dr. Chadbourna ni treba izgubljati besed.

Nightwish: Once

Tako kot vsi glasbeni žanri tudi metal premore veliko kopico skupin, ki namesto izvajanja kakovostne godbe raje ustvarjajo nekaj, kar ne premore niti trohice prepričljivosti. Tako lahko v kopici odpadkov naletimo tudi na osladne Fince Nightwish, ki ustvarjajo zvočne zmazke, namenjene izključno maloumni potrošniški veleprodaji.

Kim Richey: The Collection

Za the best of kolekcije je značilno, da prej ko ne služijo ožemanju fanov oziroma ohranjanju kontinuitete v času, ko si tržno zanimiv glasbenik ali glasbenica za ustvarjanje novega izdelka privošči predolg dopust. V primeru Kim Richey, izjemne kantavtorice iz Ohia, ki je pretežno ob glasbi Janis Joplin odraščala v tetini prodajalni plošč, kitare pa se je resno oprijela šele v srednji šoli, kolekcija najboljših...

Baby Mammoth: Octo Muck

Verjetno ni nikakršno naključje, da sta Baby Mammoth doma iz Hulla, kjer ima štab tudi v prejšnji pinceti obravnavana Fila Brazilia, in da knjižita podobno dolgo število izdanih plošč. Ampak vse do prestopa iz založbe Pork k dunajski Ecco Chamber, kjer sta takole mimogrede izdala svoja Playground miksa tudi Zagrebčana Eddy&Dus in kjer objavljajo letošnji gosti Festivala pomladi Jazzinho, je veljalo, da...

Genocide Superstars: Superstar Destroyer

Z oživljanjem obubožane rockerske scene je pretkana glasbena industrija ponovno ustvarila novo generacijo živopisnih rock/punkrock zasedb in s tem pri gorečih privržencih glasne kitarske godbe seveda ustvarila mnogo upanja za novo rock revolucijo. Tako lahko med mnogimi novimi punkrock skupinami naletimo tudi na Švede Genocide SuperStars ( Genocide SS ), ki s kratkimi in napadalnimi skladbicami še najbolj...

Lee Ann Womack: Greatest Hits

Površen in malce prisiljen prelet petih albumov in sedemletnega ustvarjanja hčerke teksaškega disk džokeja, ki se je leta 1997 vpisala med tržno najuspešnejše predstavnice tako imenovanega country mainstreama, dodaten lesk na lestvicah pa ji je najprej priskrbel grammy za najboljšo country vokalistko s ploščo Something Worth Leaving Behind, nato pa še grammy za najboljši duet v pesmi Mendocino County Line, ki jo...

Katalena: Babje leto

Sodobna ljudska glasba, sodobno ljudsko dogajanje v našem prostoru na žalost ni (in ne more biti) vezano samo na glasbo, ki so jo tako ali drugače prepevali in igrali pred stoletji. Ljudska glasba se dogaja na veselicah, v gostilnah in kafičih, na fuzbalu ali hokejskih tekmah... Zato se tisti, ki grozijo z notami zaletijo v zid elitizma, ki ga nikoli niso uspeli preplezati.

Patetico: Prolog

Počasi bomo lahko že ugotavljali, da iz tele založbe ponavadi prihajajo malo bolj normalne slovenske plošče. Po Ježku, po Alešu Hadalinu in po etno paru Ramoveš, so se k Sanjam s prvo uradno ploščo zatekli tudi Patetico, ki so imeli s svojimi posnetki menda kar veliko težav, ker naj ne bi dobili dovoljenja za svoje priredbe nekaterih evergreenov.

Kiwa: Retroactive

Čeprav prihajata iz Finske, dežele dolgih zimskih noči, zategadelj tembolj priporočljivega zdravljenja z vodko in halucinogeni in posledično hudo razrvane psihedelične produkcije, se Kiwa nista popolnoma zapisala ferceranju in debilani, temveč na svojem drugem ploščku razveseljujeta s finesami in domišljenim zvokom. Za razliko od transerske hiperprodukcije, kjer ne manjka tistih, ki so sposobni na ploščku...

Fila Brazilia: The Life and Times of Phoebus Brumel

Pričujoči plošček bo verjetno kot obliž na rano vsem, ki se niso navlekli na Filo zaradi vokalov, ki so se razlegali z Jump Leads, sedme in, tako se je takrat zdelo, skorajšnji propad napovedujoče izdaje angleškega dua.

Studio-X2

Ko se možgani kisajo od vročice, se v presvetlih dneh ne bobenbasira na težke in mastne ritme, ampak priložnostno atmosfersko potuje pod taktirko šefa GLR, LTJ Bukema. Avtor temelja Logical Progression in največje ime mehke scene, ki jo je zvočno pohopsal in nadgradil liquid ter drugi slogi (ne)elektronike, se tokrat predstavlja v zvočno dovolj raznoliki podobi, da lahko mirno demantira zaostanek razvoja v...

Fantomas: Delirium Cordia

S tretjo celovečerno studijsko ploščo Fantomas slušatelju ponovno postrežejo s precej nepričakovano in neobičajno godbo. Namesto kopice kratkih in hrupnih skladbic, ki jih je nudil prvenec, je plošček Delirium Cordia zbirka ambientalnih zvočnih izbruhov, združenih v eno samo sedemdesetminutno mračnjaško kompozicijo, ki jo vsake toliko časa dopolnijo minimalistični instrumentaln...

Exhumed: Platters of Splatter

Med bolj nenavadne in neobičajne glasbene prakse se lahko mirne duše uvrsti tudi gore metal, ki ga poleg drugih bolnikov izvajajo tudi Exhumed. Exhumed, ki se že kar nekaj časa kopajo v krvi nedolžnih žrtev in tržišču nudijo do kolen krvave nosilce zvoka, so se odločili ponovno unovčiti na raznih kompilacijah, split ep-jih, demo kasetah in podobnih zadevah že izdane posnetke in jih objaviti še v digitalni obliki.

Drumagick: Checkmate!

Štiri leta po prvencu Ai Maluco! se brata Lopes vračata v konkretni latin drum and bass preobleki, Sao Paolo pa se ščepec čez uro trajanja preliva v sončni vibri, ki jo podlagata. K sreči ritem plaže le v uvodu in na koncu plate malce zagrnejo oblaki, s tem pa sta nam prihranila tečnobno avtorsko brazilsko eksperimentiranje, s katerim nikoli ne bi zapustila favele.

Free Music Ensemble: Underground

Kljub temu da distributerji in prodajalci plošč tako tarnajo nad slabo prodajo plošč - ponavadi so itak krivi vsi drugi - velja, da zveste poslušalske skupnosti plošče jemljejo iz prve roke, iz muskontarjeve po špilu, ko na oder postavi svojo škatlo in pove, da je zunaj ravnokar izšel album. Naravnost iz tiskarne so ga v Cerkno na minuli, fini, vse finejši jazz festival dostavili Kenu Vandermarku, ki je takoj...

N'Toko: Cesarjeva nova podoba, Trkaj: V času enga diha

Delitve prvih mest so načeloma kul, ker se lahko po njih več ljudi upravičeno ponaša z naslovom najboljšega. V Sloveniji imamo tako trenutno dva prvaka v prostosložnem, direkt iz glave klepanju rim, in ker je založba Nika najboljšemu freestylerju obljubila izdajo plošče, imamo tudi dva šampionska rap albuma. Kako sta se torej svojih prvenskih zvočnih zapisov lotila na odru izenačena mladinca, novomeški...

Brina: Mlado leto

Živimo v obdobju silnih etno projektov, ki bi radi v naši ljudski glasbi našli kaj novega. Katalena, Terrafolk in jasno Brina so med najpomembnejšimi. In Brina so, razen redkih jazzovskih in ambientalnih momentov, najfolklornejši. Nekakšni Tine Rožanc novega obdobja. "Sijaj, sijaj, sončece," pravijo. Človek bi pomislil, da slovenska ljudska glasba res ne more več motivirati.

Richard Bartz: Midnight Man

Richard Bartz je pod aliasom Acid Scout sekal glave in ferceral zvočnike že v ranih rajferskih časih, se potem prebil pod krilo velikih nemških producentov in obveljal za tehno wunderkinda, brezkompromisno gonil založbo Kurbel ter se sedaj, kot vse kaže, priključil DJ Hellovim žigolojem.

Thomas Mapfumo & The Blacks Unlimited: Toi Toi

Po drugogodbenem obisku veterana, upornika, pravičnika Thomasa Mapfuma je kar prav, da odvrtimo album Toi Toi. Mapfumo je prvak čimurenge, ki se je kot lokalni urbani slog razprostrl onkraj meja Zimbabveja v času boja za sesutje kolonialnih režimov. Toda čimurenga je kot lokalni slog povzemal panafriške poteze, predvsem določene značilnosti popularnih godb afriškega juga.

John B.: In: Transit

Cheesy pop elektronika, kot jo imenuje sam, se je vrnila na velika vrata. Tam, kjer so osemdeseta spočela nastavke, ki se jih zdaj nostalgično spominja zgolj manjšina iz tistih dni, se nadaljuje razvoj, kombiniran z modernimi ritmi. Nekam tja, kamor bi lahko pomotoma poškilili Kraftwerki, se giblje tale angleški duke drum and bassa.

Alabama Thunderpussy: Fulton Hill

Ker južnjaški stoner rock že kar nekaj časa enolično lomasti po glasbeni sceni, bi bil skrajni čas, da se tudi na tem področju stvari vsaj delno premaknejo naprej. Čeprav zgoščenka Fulton Hill zahtevnemu slušatelju v resnici ne prinaša pretiranih glasbenih novitet, pa ATP vsaj posrečeno združijo elemente dinamičnega rock'n'rolla, omamljenega hard rocka, mačističnega heavy metal...

Patti Smith: Trampin'

“Zmes treh rock akordov in moči besed,” je Patti nekoč jedrnato opisala svojo glasbo, ki se nikoli, niti v osebno izpovednih trenutkih, ni odrekla angažiranosti. V tridesetih letih njenega glasbenega ustvarjanja oziroma od prvenca Horses (1975) se je (z izjemo prestopa od Ariste h Columbii) spremenilo bore malo, kar pomeni, da je tudi Trampin' v srcu političen album.

Bob Dylan: The Bootleg Series Vol. 6 - Live 1964: Concert at Philharmonic Hall

Po nastopu v Royal Albert Hallu leta 1966, ko je zaradi električne kitare iz publike pokasiral glasnega “judeža”, in po povzetku monumentalne koncertne turneje The Rolling Thunder Revue, imenovane “Greenwich Village na kolesih”, ki se je širom ZDA zakotalila jeseni leta 1975, je zdaj tu digitalno prečiščeni, fenomenalno zapakirani, v vseh pogledih kolekcionarsko brezhibni...

Milan Pečovnik - Pidži: To nisem jaz, ne ti

Prav zanimivo je, kaj pri RTVS, nekoč naši največji založbi, še izdajajo. Tokrat so se recimo odločili za Pidžija, koroškega kavboja, ki je posebej za nas priredil in "prevedel" nekaj skladb legendarnih Creedence Clearwater Revival. Za kompletno ludnico CCR-sounda v slovenščini sicer manjka komad Hej, Tonight (Hej nocoj), vendar mu Pidži z lahkoto parira v komadih Proud Mary (Ponosna Mary) ali pa Bad Moon Rising...

Bjorn Torske: Nordic Chill

Pričujoča rariteta, izdana kot priloga DJ Maga in dosegljiva pri razpečevalcih rabljene robe ali na omrežju izmenjevalcev datotek, bi lahko vsaj z roba demantirala obče privzeti in z dejavnostjo najslavnejših didžejev podkrepljeni vtis, da je house postal karseda neproblematična in na najnižji skupni imenovalec umerjena muzika, elektronsko podložena popevka za predparitvena obredja višjega srednjega sloja, za v...

Kolektiv Dubioza

Dub-ioza kot dub ali (v slengu) potop v globino? Tudi če obstaja kakšna dilema, je ob prvih besedah in harmoniki nemogoče zgrešiti Bosno, in sicer iz tega milenija; zvočni udari, ki so križani z dubom in sorodnimi urbanimi kulisami, so namešani skozi dinamiko energetskega valovanja, okrepljenega z producentskimi prijemi.