MLADINA Trgovina
Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Pamflet  Za naročnike

    Fabrikacija liderja

    Prvi mož »Appla« Tim Cook je v poslanici napovedal vojno lažnim novicam, ki da ubijajo naše možgane. Na družbenih omrežjih se namreč kotijo vesti, ki so laži, manipulacije in neresnice. In zato pripravlja izobraževalno kampanjo, ki bi ljudi oborožila s sposobnostjo prepoznavanja medijskih zlorab. Več

  • Bernard Nežmah

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Miha Kovač, Rok Gregorin: Ime česa je konec knjige

    Čeravno poglavjem ne uspe, da bi se naravno prelivala drugo v drugega, pa knjiga odpira serijo družbenih vprašanj. Denimo, koliko ljudi prebere knjigo do konca. Nekoč se je o tem lahko le ugibalo, zdaj obstaja študija bralcev e-knjige, ki prinaša šokanten podatek: četrtina preneha brati po 20 straneh, polovica po 80, le četrtina prebere čtivo v celoti! Več

  • Bernard Nežmah

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    John Romer: Zgodovina starega Egipta

    Zgodovine Egipta se vrtijo okoli piramid in faraonskih dinastij, arheologa Romerja pa zanimajo detajli. Kaj pomeni najdba okroglih jam s shrambami hrane iz obdobja pred sedmimi tisočletji? – Trenutek, ko so tamkajšnji prebivalci začeli kmetovati, gojiti domače živali in opuščati lov ter nabiralništvo. Ko pregleduje grobove Badarijcev, v njih najdeva okostja starcev in večino nepoškodovanih kosti, iz česar izpelje, da je šlo za miroljubno ljudstvo. V enem izmed grobov v Nakadi najdejo okostja, katerih lastniki so imeli v primerjavi s pokopanimi v drugih grobovih slabo razvite mišice – torej gre za elito, ki se ni znojila na poljih in v lončarskih delavnicah. Spet drugod naleti na poslikano keramiko, ki ima tako občutljiv pigment, da bi ne prenesel kuhinjskih postopkov, in pomisli, da so bile podobe rastlin in živali namenjene odkrivanju in meditaciji. Ko v kraju Maadi začno predelovati baker, namesto orodja iz kremena ustvarijo bakrene žage, kar omogoči razmah finega tesarstva in izdelave pohištva. Ko gradijo jadrnice za čolne na Nilu, se dogodi trgovinska revolucija, saj se samozadostne skupnosti začno med seboj povezovati. Potem se sprašuje: zakaj so se Nakadci selili proti severu, zakaj je naenkrat iz razdrobljenih ljudstev nastala država s kraljem, ko omeni navado, da so ob smrti vladarja pobili več kot tisoč ljudi in jih pokopali z njim, jo racionalizira z verovanjem v posmrtno življenje, spet drugod iz množične gradnje piramid zapelje misel v razvoj kmetijstva, ki je pridelalo toliko presežkov, da so lahko nahranili še gradbene delavce. Več

  • Bernard Nežmah

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Kultura  Za naročnike

    Predrag Matvejević (1932–2017)

    Bil je daleč najbolj prevajani sodobni pisatelj iz držav nekdanje Jugoslavije. Mediteranski brevir (1987), Drugačne Benetke (2002) in Kruh naš (2009) niso le naslovi knjig, temveč so postali pojmi, kdaj celo koncepti, kako misliti ideje in stvari. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Pamflet  Za naročnike

    Časopisni talibani

    Medijski bralci smo v zadnjih dneh naleteli na naslednji vesti: V Italiji je skupina univerzitetnih profesorjev v pismu pozvala vlado, da sprejme ukrepe za krepitev znanja pravopisa v šolah. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Pamflet

    Trumpade prekrile prašne delce

    Ena osrednji vesti je bila v zadnjih dni številka 4,17 milijona turistov, ki so lani prišli v Slovenijo. Mediji so se ob tem razpisali s hvalnicami o rekordu, dodajali, da je bilo 10,77 milijona nočitev, in postregli še z listo najrazličnejših odstotki rasti. Dobili smo vse informacije razen najpomembnejših: kolikšne so plače turističnih in gostinskih delavcev. Turizem je industrija, ki slovi po najbolj brutalnem izkoriščanju delavcev. Kjer veliki biznis kuje sanjske dobičke, medtem ko so množice plačane na uro in ostajajo brez resne pravne zaščite in brez redne službe. Več

  • Bernard Nežmah

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Ines Unetič: Kultura vrtov: oblikovane zelene površine v Ljubljani od sredine 18. stoletja do zgodnjega 19. stoletja

    Trpka knjiga, ki govori o zelenih paradižih, za katerimi je ostal samo spomin. Turjaški grofje si v 17. stoletju omislijo viseče vrtove z limonovci, stoletje kasneje baron Zois podre del mestnega obzidja, vendar na tistem mestu ne postavi palače, temveč posadi 2500 dreves, ki segajo od Rimske ceste do Prešernove, potem pa svoje vrtove v duhu francoske revolucije odpre za javnost. Ko se leta 1790 v mestu ustavi princesa Elizabeta, si kot najlepši trenutek izbere sprehod po Zoisovem drevoredu. Več

  • Bernard Nežmah

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Héctor García (Kirai) in Francesc Miralles: Ikigaj

    Avtorja sta odšla v deželo, kjer živi največ stoletnikov, da bi odkrila skrivnost njihove čilosti. Pred desetletji je bil to Kavkaz s skrivnostnim napitkom kefir, v zadnjem desetletju mediteranski stil življenja, še posebej francoski joie de vivre v podobi rdečega vina, oljčnega olja in obedov s prijatelji, ki menda znižuje raven holesterola in odganja bolezni srca. Na otoku Okinava je drugače, saj je zadovoljstvo skrito v drobcih, kar spominja na logoterapijo legendarnega psihiatra Viktorja Frankla. Seveda nekaj pomeni tudi hrana z antioksidanti, a ključno je veselje v drobnih ritualih. Česarkoli se tam človek loti, najsi bo pomenek s sosedom, priprava kosila iz vrtne zelenjave ali pa pešačenje do sosednjega kraja, v ničemer ne bo videl nadležne rutine, ampak svoje polno poslanstvo. Ideja, ki je za potrošniški svet šokantna. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Pamflet

    Asfaltna oblast

    Tokrat prihaja dobra vest iz parlamenta: predlagani zakon o odpoklicu županov, ki ga je lansirala SMC, ni dobil dovolj podpore. Dežela je tako rešena absurdov, ko bi že nekaj deset nejevoljnih občanov lahko sprožilo odpoklicni postopek. Seveda pa ostajajo resen problem arogantni župani, ki v svojih občinah izničujejo politiko. Politiko kot pravico meščanov, da soodločajo o vitalnih stvareh svojega kraja. Ljubljana na primer je letošnjo zimo primer enega najbolj zanikrnih mest, ki je po dolgem in po čez prekrito z ledenim plaščem in kupi snega. Nekoč, ko še ni bilo strojne tehnologije, so kopice snega preprosto skidali z lopatami, led pa prebili s krampi. Ljubljanski župan, ki je kot običajno jezen na kritike, jim je tokrat zabrusil, da se nič ne da, dokler ne posije sonce. Tako kot s trdimi delci, ki že cel teden uničujoče polnijo mestni zrak, županstvo pa prebivalstva glasno ne obvešča o preteči nevarnosti. Počakati bo pač treba ne veter! Z vitalnimi problemi se mestni glavar Zoran Janković ne ukvarja, pač pa lahko prebiramo o novih asfaltnih rekordih. Vsega nekaj sto metrov dolgo Šubičevo ulico bodo na novo asfaltirali za 2 milijona evrov! Še več, v dveh predvolilnih letih bo občina namenila dvakrat več denarja za predelavo mestnih cest, kot je to počela doslej. V številki to znese 18 milijonov! Polaganje asfalta je postala prepoznavna lastnost zelenega mesta. Več

  • Bernard Nežmah

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

    Paul Verhaeghe: Identiteta

    Še nikoli prej se nam na Zahodu ni godilo tako dobro in še nikoli se nismo počutili tako slabo. Kako? Avtor, ki seže v zgodovino filozofije, pa tudi v analizo delovanja zdravstva, psihiatrije, šolstva in znanosti, vidi vzrok v neoliberalizmu. Toda negativci niso le bankirji, menedžerji in druščina, problem ni zunaj nas, problem je naše sodelovanje v potrošniški družbi. Neoliberalna identiteta je manj stabilna. S tem ko dopoveduje, da je vse možno in dosegljivo, bo kajpak večina posameznikov doživela razočaranje, ko ji bo spodletelo. A zdaj ti ne bodo besni nad zlagano ideologijo vsedosegljivosti, temveč bodo za neuspeh krivili sebe ter zaradi tega padli v depresije ali druge anksioznosti. Vendar to stanje ni omejeno le na slehernike, generirajo ga vsi družbeni sistemi. Najsi bo »enronska družba« iskanja užitka na kredit ali pa univerzitetni promocijski sistem, kjer ni več v ospredju moč ideje in spoznanja, temveč tehnično merjenje točk za objave v anglosaških strokovnih revijah. Toda žrtve niso le posamezniki, temveč denimo tudi zdravstveni sistem z nepotrebnimi diagostičnimi pregledi in posegi, ki so v funkciji pridobivanja zaslužka za posamezno kliniko. Več