MLADINA Trgovina
Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Gustav Schwab: Najlepše antične pripovedke

    Nemški pisatelj, pastor in založnik Gustav Schwab (1792–1850) je pred dvesto leti napisal večno knjigo. Brata Grimm sta s pravljicami opredelila otroštvo Evropejcev, Schwab pa je postavil literarni spomenik antike v formi pripovedk za najstnike in nič manj za odrasle. Seveda so originali boljši, najsi bo Sofoklejeva tebanska trilogija ali pa Homerjeva Iliada in jasno Vergilova Eneida. Tudi za deco je mikavnejši Eduard Petiška s Starimi grškimi bajkami v svoji kračini. A za prvi sistematični vstop v širni svet mitov antike je Schwab nepogrešljiv – uspelo mu je napisati orjaški volumen tisočih strani v več sto fragmentih, ki je vsak zase zaokrožena zgodba. V resnici je prevedel antične avtorje v moderni jezik literature in jih s tem približal sodobnemu bralcu. Kulturno dediščino je napravil za splošno, kar ima magični učinek, saj se lahko dva tujca na vlaku, Skandinavec in Mediteranec, prek besed o Sizifu, Tezeju ali Tantalu čudežno približata drug drugemu. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Pamflet  Za naročnike

    Vrvohodec nad okoljsko tragedijo

    V Mariboru so prepovedali koncert Marka Perkovića Thompsona. Njegova glasba in besedila me odbijajo. V eni svojih pesmi prepeva: »Zapalit ću Krajinu do Knina. Zapalit ću dva tri srbska štaba, da ja nisam dolazio džaba.« Militantizem in nasilje. Toda enako nisem poslušal prireditev Evrosonga, res da iz drugih razlogov. A argument prepovedi, za katero je pledirala policija, je vprašljiv. Pravijo, da bi se na koncertu lahko zbrali njegovi radikalni privrženci iz Hrvaške. In da tudi nasprotniki koncerta pripravljajo shod, kar bi lahko povečalo varnostno tveganje. Več

  • Bernard Nežmah

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Egon Pelikan: Tone Kralj in prostor meje

    V času, ko so bila slovenska društva razpuščena in je bil slovenski jezik prepovedan, so preganjani Slovenci ustanovili Tajno krščanskosocialno organizacijo, ta pa je iz Jugoslavije povabila slikarja, ki je iznašel poseben umetniški jezik, s katerim je ustvarjal ideološko markacijo prostora. Nadangel Mihael v barvah slovenske zastave s kopjem prebada merjasca, ki ima Mussolinijev obraz. Izgnane slovenske besede prikliče s podobo odprte knjige, pisane v glagolici, simbolu slovanstva. Svetopisemsko drhal naslika z desnicami, dvignjenimi v fašistični pozdrav, skupino razbojnikov v barvah italijanske zastave, mračni kljukasti križ skrije pod mimikrijo postavitve v nasprotni smeri, h Kristusu postavi rimskega vojaka z nacistično čelado, noremu cesarju Neronu nariše Mussolinijev obraz, Ponciju Pilatu primakne butaro in sekiro – fašistična simbola, križanemu zveličarju nariše modre žeblje, belo roko in rdečo kri ter ga barvno postavi kot nosilca slovenske trobojnice. Sredi vojne vihre v motiv Kristusa pastirja vtke ozadje požganih brkinskih vasi, spet drugod na cerkvene stene poslika demonski obličji Hitlerja in D’Annunzia ter ovekoveči obraze slovenskih svetnikov. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Pamflet  Za naročnike

    Spet, izdajalci

    Mediji so oblika demokratičnega nadzora nad oblastniki, čeravno v primeru ameriškega predsednika Donalda Trumpa molčijo tedaj, ko bi morali biti glasni. Ko je pred dnevi odstavil prvega moža FBI, so izpostavljali njegovo samovoljo in njegov vpliv nad tajno policijo. Vsekakor problem, toda nič v primerjavi z nedavnim napadom, ko je ameriški bombnik v gorah Afganistana odvrgel mega bombo, ki naj bi pobila več sto pripadnikov Al Kaide. Takrat je protestiral nekdanji predsednik Hamid Karzaj zaradi pretirane uporabe bombardiranja neznatnega sovražnika. Kar je pomenljivo, saj je bil izvoljen kot prozahodni ljubljenec in ne kot islamist, taliban ali alkajdovec. A zadeva je še bolj fatalna: vprašajmo se, kaj bi se zgodilo, ko bi sile zahodnih zaveznikov aretirale to skupino upornikov? Bi jih na mestu postrelili? – To bi bil zločin. Torej bi jim morali soditi oziroma jih poslati v taborišče za ujetnike. Ko skupino ljudi zgolj zaradi pripadnosti prepovedani organizaciji z magično bombo pobijejo na mah, četudi jim rečejo, da so izdajalci moderne civilizacije, je to zlom prava in človečnosti. Trumpu, ki je bil deležen ostrih kritik zaradi seksizma, gradnje zidu, prepovedi vstopa dela muslimanov v ZDA, množični mediji niso očitali ukaza hladnokrvnega poboja!?? Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Pamflet

    Nerazumnost kot norma

    Na dan 27. aprila so na teve ekranih deževali partizanski filmi. Priložnost torej pogledati njihove predpostavke. V filmu »Planina Konjuh« z legendarnim Pavletom Vujisićem tako štirje partizani prek jase hitijo v zaklon. A na puškinih muhah jih drži skrita nemška četa, ki pa ne sproži, dokler so na planem, temveč šele takrat, ko pridejo v zavetje koruznega polja. Potem se požene za njimi in jih obkoli, pri čemer uspe partizanom pobiti polovico nemških vojakov. Film implicira, da so Nemci popolni kreteni. Namesto da bi nasprotnike pospravili z varnega zavetja, so raje pogubili levji del svojega moštva v postopku obkoljevanja. Še korak dlje je šla »Bitka na Neretvi« v prizoru, ko se v spopadu dvigne četnik z nožem v roki in zavpije – »Kolji!«, jasno naslednji hip ga že podre partizanski strel. Toda četniški borec se je odločil, da bo z nožem jurišal na partizanski vod, medtem ko ta strelja nadenj s puškami in je od njega oddaljen sto metrov!???? Popolni idiot. In še veliko bolj radikalno nemški vojaški vrh, ki vneto stiska obroče okrog partizanov, ti pa se jim na koncu izmuznejo prek znamenitega mostu v dolino Neretve, kjer gledamo epopejo množice partizanov, ki po široki in odprti dolini korakajo v svobodo. Wermacht, ki je vedno uporabljal letalstvo, je v tej ofenzivi avione uporabil samo za snemanje posnetkov porušenega mostu, svojih lovcev in bombnikov ni uporabil, ko je imel partizansko vojsko na dlani!?? Več

  • Bernard Nežmah

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Knjiga

    Christopher Clark: Mesečniki: kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno

    Od uboja kralja Obrenovića 1903, italijanskega napada na Libijo 1912, britansko-nemškega konflikta v Namibiji sredi osemdesetih let 19. stoletja, balkanskih vojn, britansko-ruskega spora v Afganistanu, sklepanja in razdiranja državnih pogodb med velesilami do atentata v Sarajevu. In seveda množice diplomatskih srečanj. Britanski premier je pred vojno Nemcem zagotovil nevtralnost, če ne bodo napadli Francije, francoski predsednik in ruski car sta pred avstro-ogrsko vojno napovedjo Srbiji sklenila, da družno vstopita v vojno. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Pamflet

    Kjer se cedita trušč in golosek

    Pisalo se je leto 2012, ko so v parlamentu izglasovali prelomni zakon, ki je zapečatil TEŠ 6. Takrat je skupina državljanov poskušala z referendumsko pobudo ustaviti gradnjo, a pri preverjanju osebnih podatkov podpisnikov se je izkazalo, da jih nekaj ni bilo formalno pravilnih in potrebna številka 2.500 je padla. Več

  • Bernard Nežmah

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga

    Volker Leppin: Martin Luter

    Sin bogatega rudarskega podjetnika Ludra je vstopil v beraški red avguštincev puščavnikov. Upor proti očetu, ki je hotel Martina poročiti. Ko je desetletje kasneje, takrat že doktor teologije, s 95 tezami napadel svetega očeta v Rimu, je že nastopil s popravljenim priimkom – Luter (nemško Luther), v pomenu »osvobojeni«. Leppin oriše čas trgovanja s pokoro in razmah korupcije (polovica nabirke za cerkev sv. Petra je šla mestnemu trgovcu) in Lutrov pogled, po katerem pokora ne more biti enkratno dejanje, temveč mora trajati vse življenje. Več

  • Bernard Nežmah

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Knjiga

    Jerneja Jezernik: Nisem le napol človek: Alma Karlin in njeni moški

    Vse biografije in vsebine del Alme Karlin ugotavljajo odsotnost zanimanja za moške, kaj šele strasti do njih. Avtorica študije o njej ji sledi po arhivskih dokumentih, pismih in objavljenih knjigah ter predstavlja moške, ki so ji bili blizu. Jasno, na začetku ljubeči ostareli major v podobi očeta, potem ljubimec iz Laškega, s katerim si je dopisovala pet let, dokler se ni izkazalo, da ji pisma pošilja kar domača služkinja. V času Londona pred prvo veliko vojno je na tem, da napravi samomor (z lilijami in jasminom), a jo ustavi vprašanje kitajskega prijatelja: ali bi se poročila z njim? Zaroko z bogatim Kitajcem kasneje prekliče podobno kot s perujskim pesnikom Atahualpo. Oba imata seveda zanjo potrebni espri, a misel, da bi bila objekt naslade, ter še huje, da bi sedela doma in skrbela za dom, namesto da bi potovala po svetu, študirala in pisala, je zanjo nesprejemljiva: »Stoletja dolgo bi se lahko z njim sprehajala, a …« Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Pamflet

    Bajer za mestni asfalt

    V Turčiji so imeli referendum, katerega izid je postavil predsednika Recepa Erdogana za absolutnega vladarja, ki bo mimo parlamenta postavljal ministre in vladal s posebnimi dekreti. Rezultat je bil tesen, saj je dobil le dobrih 51 odstotkov glasov. Toda medtem ko so bili volivci v Turčiji tesno razdeljeni, preseneča izid med Turki v Belgiji (75 odst. za), Avstriji (73,5), Nemčiji (63) in podobno na Nizozemskem. Emigranti, ki živijo v parlamentarnih demokracijah s svobodo govora, so ravnali povsem drugače od rojakov, ki so na Turškem odločali v stanju izrednih razmer, ki so same po sebi onemogočale prosto kampanjo zoper Erdoganov referendum. Več