MLADINA Trgovina
Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    28. 8. 2015  |  Mladina 35  |  Družba

    Slavko Goldstein (1928 - 2017)

    Pri zagrebški založbi »Profil« je izšla obširna in podrobna knjiga o Titu, ki sta jo napisala oče in sin – Slavko in Ivo Goldstein. Slednji je profesor zgodovine na zagrebški univerzi in veleposlanik v Parizu, prvi pa se je rodil prav leta 1927, ko je Broz začel politično kariero, si, Žid, rešil življenje, ko je leta 1942 pobegnil v partizane, po vojni delal kot novinar, publicist in urednik založb »Liber« in »Novi Lieber«, bil predsednik židovske občine v Zagrebu, še prej je konec štiridesetih let za nekaj let emigriral v Izrael, skratka človek, ki je zgodovino, o kateri piše, tudi sam doživel. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Aleš Berger

    Književni urednik, ki je pri MK desetletja urejal zbirki Kondor in Lirika, ki sta polnili knjižne police ljubiteljev literature, prevajalec nadrealizma, Becketta, Apolinaira, mož, ki je Slovencem pripeljal Queneauja, stripe Asterixa, zbirko Borgesa, poeme Lorce in številne gledališke igre, medtem dve desetletji spremljal teater kot gledališki kritik, nato pa po desetletjih prevajanja tujih stavkov začel pisati svoje v jeziku onkraj kanonov in žargona, ki jim je našel redko formo krokijev, zapiskov in vinjet v knjigah Povzetki, Omara v kleti, Zagatne zgodbe, Arles, večkrat. O tem, kako je iskal besede, kako mislimo stavke, kaj je prinesla v prevajanje tehnologija in kaj mu je odvzela, kako je cele zgodbe strnil v en sam stavek ter o duhu pošiljanja razglednic smo se s starosvetnežem, ki goji svojsko zvrst humorja, pogovarjali v posebnem intervjuju za Mladino. Več

  • Bernard Nežmah  |  foto: Uroš Abram

    30. 6. 2017  |  Družba  Za naročnike

    Judit Polgar

    Najprej so jo poznali kot čudežnega otroka: pri d e v et i h letih je v New Yorku igrala na odprtem turnirju, pri enajstih je premagala velemojstra, pri dvanajstih, ko so bili njeni vrstniki v šestem razredu, se je uvrstila med najboljših sto šahistov na svetu. Potem je bila znana kot ena od sester Polgar, ki so veljale za čudo: Zsuzsanna, Zsofia in najmlajša Judit so tekmovale na moških turnirjih, postale dvakrat zapored olimpijske prvakinje, in ko je George Bush, st. leta 1989 obiskal Madžarsko, se je sestal tudi z družino Polgar. Nato je razblinjala mit o moški superiornosti v inteligenci: pri petnajstih letih je zmagala na prvenstvu Madžarske pred legendarnim Portischem ter Saxom in Riblijem, kar ji je prineslo naziv velemojstrice, in to nekaj mesecev prej, kot je uspelo največjemu – Bobbyju Fischerju. Več

  • Bernard Nežmah

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Cirila Toplak: European Continentalism

    Začetek kajpak v antiki, vsaj s pojmom Evrope in politično tvorbo rimskega imperija, nato dominacija krščanstva, a šele l. 1766 vznikne termin evropska civilizacija. Nato mimobežnici Napoleona, a tudi Hitlerja, ki je bitko pri Stalingradu skupaj z evropskimi legionarji vodil kot spopad za Evropo, ter na koncu formiranje Evropske unije. Knjiga poleg širokega spektra referenc prinaša tri manj poznana dejstva. Daljnosežnost političnih misli filozofov, zgodovinarjev in literatov, kot so Montesquieu, Michelet, Mazzini in Herder, serijo neuspešnih evroasociacij v prvih desetletjih 20. stoletja in vlogo ZDA. Montesquieu je postavil kulturne razlike med Evropo in Azijo namesto na fizičnih pojavnostih in klimatskih posebnostih na temeljih dinamizma in obsesije z delovnimi aktivnostmi. Med drugim je tudi pojasnil, zakaj je bil tedanji francoski kralj osvajalsko uspešnejši od španskega navzlic bogastvu španskega zlata; bojevitost svojih poveljnikov je namreč spodbujal z neskončnim arzenalom ničevosti – podeljeval jim je plemiške nazive in privilegije. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Pamflet  Za naročnike

    Rekviem za Muro?

    Poleg košarkarskih mojstrov je imela Slovenija na prvenstvu v Istanbula še enega junaka. Edinemu izmed šest tisoč navijačev se je uspelo prebiti na strogo varovano igrišče z visoko dvignjeno zastavo. Preplezal je strme tribune, premagal varnostnike in se postavil pred kamere. Za hip je kazalo, da je on zmagovalec finalne epopeje. On – veliki Miro Cerar, ml., samoustoličeni MVP med vsemi navijači. Več

  • Bernard Nežmah

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Irvin D. Yalom: Darilo terapije

    Psihiatri običajno pišejo knjige, v katerih na primerih pacientov predstavljajo smisel in učinke terapije. Yalom je stvar obrnil: z varne distance opazovalca je prestopil v prvo osebo – kaj počne terapevt na seansi s pacientom? In potem premišljuje o svoji praksi in početju svojih kolegov. Ne gre za ekshibicionista, mož je zaslužni profesor psihiatrije na univerzi v Stanfordu, s pol stoletja prakse in številnimi knjigami, avtor modela eksistencialne psihoterapije. Njegova knjiga hodi po robu, saj namesto distance poantira bližino s pacientom, ki ga vzame kot sopotnika. Odpira vprašanje, zakaj mora tudi sam kaj povedati o svojem življenju, v čem je smisel, da kdaj obišče pacienta, o trenutkih, ko je pacient postal terapevt terapevtu, predvsem pa o nevarnostih in neuspešnosti terapij, od transfernih pasti in seksa naprej. Ali ko denimo pacient uživa v terapiji, ki jo vzame za nadomestek življenja, ne pa za šolo življenja, kar v biznis usmerjeni terapevti s pridom izkoriščajo. In spregovori o meji: če delaš več kot 40 ur na teden, boš kot terapevt padel v osamljenost in zanemaril svoje odnose. Preprosto – pregoreli terapevt pomeni zgrešeno terapijo. Gleda v duhu ekosofije, ki jo je prestavil v psihosofijo. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Pamflet  Za naročnike

    Devastacija smisla in države

    Prvo referendumsko soočenje na nacionalki je teklo kot ura. Voditeljica Vida Petrovčič je nevtralnost izvedla do perfekcije. Eno minuto zagovorniki referenduma, drugo nasprotniki. Vezni leitmotiv je bil – vas čas se je iztekel. Nenavadna je bila samo vključitev tretje strani: dveh udeležencev, ki nista ne za ne proti. Toda glej čudo – oba sta navajala le argumente vladne koalicije. Toda po oddaji je udaril šok. Gledalci so uzrli prispevek, ki je pozival za gradnjo drugega tira. Naslednji trenutek, ko so pričakovali izenačitev, prispevka, ki bi klical proti, ni bilo od nikoder. Preprosto, vlada je nacionalki plačala reklamo v svoj prid in jo uvrstila kot podaljšek polemične debate. Jasno, še poprej je premier Miro Cerar, ml. sprejel odločitev, da si iz proračuna nakaže skoraj sto tisočakov za kampanjo proti referendumu. Takole enostavno si je kupil pot do zmagoslavnega rezultata. Perfidna uzurpacija budžeta. Pri čemer sploh več ne zardi od sramu nad sistemskimi prevarami demokratičnega odločanja. Več

  • Bernard Nežmah

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Svetlana Slapšak: Antična miturgija

    Resda v neobičajni formi, pred leksikonski del je postavljen uvod, v katerem avtorica uperi puščice zoper krščansko prisvajanje antike in vpelje koncept miturgija. Toda v geselskem delu ga potem bolj ali manj opusti, saj tam ne prinaša sistematične zgodovine recepcije oziroma preoblikovanja antičnih mitov. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Pamflet

    Veliki in mali mi

    Tekme košarkarskega prvenstva Evrope prenaša komentator Peter Vilfan v slogu: dobro igramo v obrambi, dali smo trojko, ujeli smo odbito žogo, paziti moramo, da ne naredimo nepotrebne osebne napake. Manjka samo še to, da bi ob košu Luke Dončića izstrelil: Spet smo zadeli trojko! Sto tisoč ljudi, ki sedi doma v foteljih in grizlja kikirikije, naenkrat igra v obrambi, skače pod košem, zadeva trojke. Ne da bi mignili s prstom, ustvarjajo herojske podvige. Vilfan, ki je nekoč blestel kot igralec s sto in eno domislico, ki je trdo treniral, zdaj širi goljufivi občutek, da smo tvorci uspehov košarkarske ekipe vsi, tudi tisti, ki samo gledamo tekme. Več

  • Bernard Nežmah

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Renata Salecl: Tek na mestu

    Serija malce preoblikovanih kolumn, ki jih je filozofinja objavljala v Sobotni prilogi Dela. Natančneje – esejev. Saj so stkani skozi miselne obrate, ki razgradijo samoumevnosti v delce absurdov in prepoznanih manipulacij. Vzemimo himno jemanja vitaminov in prehranskih dodatkov, ki ji zoperstavi dejstvo, da se v ZDA 20 tisoč ljudi na leto znajde na urgenci prav zaradi uživanja teh »čudežnih« substanc. Renata Salecl akademske polemike vešče prevede v laični jezik, a ne z namenom dociranja, temveč kot orodje, s katerim misli moderna verovanja. O prehranjevanju, delu, lenobi, revščini, čiščenju telesa in odnosov, vlogi kocke pri odločitvah, užitka v transgresiji et cetera. A striktno skozi perspektive dominantnih idej, ki jih bo vešče ironizirala in kazala njihov nesmisel (gluten, pesticidi, prehranska industrija, neverodostojni napisi na vrečkicah hrane, tabletomanija), ne bo pa zavzela enostavnega gledišča, da je najzanesljivejša pot do zdrave hrane, da jo pač sam pridelaš. Več