Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Paul Verhaeghe: Identiteta

    Še nikoli prej se nam na Zahodu ni godilo tako dobro in še nikoli se nismo počutili tako slabo. Kako? Avtor, ki seže v zgodovino filozofije, pa tudi v analizo delovanja zdravstva, psihiatrije, šolstva in znanosti, vidi vzrok v neoliberalizmu. Toda negativci niso le bankirji, menedžerji in druščina, problem ni zunaj nas, problem je naše sodelovanje v potrošniški družbi. Neoliberalna identiteta je manj stabilna. S tem ko dopoveduje, da je vse možno in dosegljivo, bo kajpak večina posameznikov doživela razočaranje, ko ji bo spodletelo. A zdaj ti ne bodo besni nad zlagano ideologijo vsedosegljivosti, temveč bodo za neuspeh krivili sebe ter zaradi tega padli v depresije ali druge anksioznosti. Vendar to stanje ni omejeno le na slehernike, generirajo ga vsi družbeni sistemi. Najsi bo »enronska družba« iskanja užitka na kredit ali pa univerzitetni promocijski sistem, kjer ni več v ospredju moč ideje in spoznanja, temveč tehnično merjenje točk za objave v anglosaških strokovnih revijah. Toda žrtve niso le posamezniki, temveč denimo tudi zdravstveni sistem z nepotrebnimi diagostičnimi pregledi in posegi, ki so v funkciji pridobivanja zaslužka za posamezno kliniko. Več

  • Pamflet  Za naročnike

    Politika na ledu

    Tik preden je poslanska večina sprejela škandalozni zakon, po katerem bodo za potrebe multinacionalke Magne lahko razlastninili kmete iz občine Hoče, je dal gospodarski minister Zdravko Počivavšek intervju za SP Dela. Čeravno je sam po izobrazbi agronom, je težko odločitev sprejel, ker da novi projekt prinaša 2.500 novih delovnih mest. Mesec kasneje se je oglasil glavni izvršni direktor avtomobilskega giganta Don Walker, ki je povedal, da nameravajo postaviti ličarski obrat s 400 delavci. Več

  • Pamflet  Za naročnike

    Enoumje proslave dražgoške bitke

    Proslava dražgoške bitke še vedno ni memorialni dogodek, ampak politična manifestacija, ki vsakič znova pozabi na zgodovinski dogodek. Več

  • Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Dušan Kos: Zgodovina morale 2.

    Splošna predstava o teh časih je slika brezpravja, v kateri so dékle služile gospodarjem tudi za spolno razvedrilo. Toda leta 1645 se je ena takšnih mladenk uprla in od delodajalca kirurga in okulista zahtevala, da prizna njeno hčer za svojo, njo pa poroči ali pa ji izplača 30 goldinarjev za izgubljeno devištvo. Ker je hotni gospod ostal gluh, ga je prijavila škofiji, ta pa mu je naložila prisilno poroko. Seveda to ni bil vsesplošni princip, tudi žene so le redkoma dosegle ločitev zaradi nasilja mož; ti so se na sodišču pač ubranili, da so jih s tepežem hoteli le »popraviti«. Zato so se po deželi začele množiti vdove, ki so se z arzenikom v juhi ali z zdrobljeno steklovino v močniku čudežno odkrižale mož. Tem je seveda sledil razvoj sodstva s forenzičnimi preiskavami in kdaj celo izkop trupel. Več

  • Pamflet

    Ognjemet kot naravna katastrofa

    Za Novo leto so v glavnem mestu Ljubljani uprizorili bleščeč ognjemet, ki je bil paša za oči množic. Na zahodni meji so ravnali diametralno nasprotno - v Novi Gorici so praznovali prvi dan v letu brez ognjenih strel nad mestom. Tam resda niso strmeli v svetlobne igre na nebu, toda količine trdih delcev so obdržali znotraj sprejemljivih okvirov. 50 mikrogramov na kubični meter je meja, ki po evropskih normativih predstavlja ločnico med zdravim in škodljivim okoljem. Več

  • Kultura  |  Knjiga

    Lucy Hughes-Hallett: Ščuka

    Vratolomna figura. Pesnik in vojni hujskač, svetovljan in fašist, bonvivan in studiozni menih. Vse v enem. Imel zobe v treh barvah: beli, rumeni in črni, a plemkinje in prostitutke so stale v vrsti pred njegovo spalnico. Ko se je leta 1915 iz Pariza pripeljal v Rim, ga je na železniški postaji pričakalo sto tisoč ljudi. Z ognjevitim govorom, v katerem je pozval k nasilju proti miroljubni vladi, je pospešil padec oblasti in vstop Italije v prvo svetovno vojno. Na soški fronti si je za soldate izmislil bojni krik po zgledu Ahila: Eja, eja, eja, alala! Tam nekje je izgubil oko, a kot ostrovidec vseeno iz aviona metal bombe in letake s svojo poezijo na Trst, zgolj bombe na Kotor in le poziv k vdaji na Dunaj. Več

  • Kultura  |  Knjiga

    Mathias Enard: Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih

    Francoski pisatelj je iz mnoštva tem izbral malo znano obdobje življenja Michelangela Buonarrotija, v katerem je ta umetnik na skrivaj odšel v Konstantinopel. Tja ga je povabil sultan Bajazit II., ker je želel, da mu skonstruira svetovno čudo – most med Konstantinoplom in Pero. Dvojni izziv: nekaj let poprej so isti projekt ponudili tekmecu Leonardu da Vinciju in Michelangelo, razočaran nad ignoranco papeža Julija II., je našel še drugi motiv, da je presedlal v turško prestolnico, ki je veljala za drugi Rim. Več

  • Pamflet

    Brez boginje Demetre

    Tik preden je državni svet (DS) glasoval o vetu na 2. januar, mu je predsednik državnega zbora Milan Brglez zapretil, da bodo razmislili o njegovi ukinitvi, če bo blokiral poslansko odločitev!??????????????? Več

  • Kultura  |  Knjiga

    Paulo Coelho: Vohunka

    Po skoraj dvajsetih letih sem spet vzel v roke avtorja, čigar prevode najdete po vseh letaliških knjigarnah in na seznamih uspešnic. Navdušen nad Alkimistom sem se potem samo še čudil, kam je poniknil pisateljev slog v naslednjih delih Ob reki Piedri sem sedela in jokala in Peti gori. Kaj bo torej rutiner pripovedovanja napravil z največjim mitom vohunstva? Več

  • Pamflet

    Odpoklic in žreb

    Po padcu Berlinskega zidu je poljski reporter Ryszard Kapuscinski križaril po Sovjetski zvezi in stremel v bodečo žico. Največja država sveta je bila obdana z deset tisoče kilometrov žičnate ograje, več tisoč kilometrov je obkrožalo tudi gulage, in to železo, ki na prostem rjavi, je bilo treba obnavljati vsakih nekaj let. Silna železna industrija je vneto producirala železni obroč okoli državljanov. V mestih Smolensk in Omsk pa v trgovini človek ni našel kladiva in motike, celo nožev in vilic ne. Železno rudo so pretopili v bodečo žico. Več