MLADINA Trgovina
  • Bernard Nežmah

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Gustav Schwab: Najlepše antične pripovedke

    Nemški pisatelj, pastor in založnik Gustav Schwab (1792–1850) je pred dvesto leti napisal večno knjigo. Brata Grimm sta s pravljicami opredelila otroštvo Evropejcev, Schwab pa je postavil literarni spomenik antike v formi pripovedk za najstnike in nič manj za odrasle. Seveda so originali boljši, najsi bo Sofoklejeva tebanska trilogija ali pa Homerjeva Iliada in jasno Vergilova Eneida. Tudi za deco je mikavnejši Eduard Petiška s Starimi grškimi bajkami v svoji kračini. A za prvi sistematični vstop v širni svet mitov antike je Schwab nepogrešljiv – uspelo mu je napisati orjaški volumen tisočih strani v več sto fragmentih, ki je vsak zase zaokrožena zgodba. V resnici je prevedel antične avtorje v moderni jezik literature in jih s tem približal sodobnemu bralcu. Kulturno dediščino je napravil za splošno, kar ima magični učinek, saj se lahko dva tujca na vlaku, Skandinavec in Mediteranec, prek besed o Sizifu, Tezeju ali Tantalu čudežno približata drug drugemu. Več

  • Matej Bogataj

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Ivana Djilas: Hiša

    Rojstvo romana iz duha pisma, lahko rečemo, saj je bilo najprej pismo, poslano vsem Dedkom mrazom in Miklavžem. To pismo, ki je bilo leta 2014 objavljeno v prednovoletni številki Mladine, je na družabnih omrežjih postalo takšna uspešnica, da so se ljudje spet začeli počasi in z zanimanjem voziti okoli Hiše. Podobno kot takrat, na začetku, ko je bil oglas za prodajo prvič objavljen in so navalili predvsem nepremičninarji, ki so hoteli pristaviti še svoj piskrček. Več

  • Bernard Nežmah

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Egon Pelikan: Tone Kralj in prostor meje

    V času, ko so bila slovenska društva razpuščena in je bil slovenski jezik prepovedan, so preganjani Slovenci ustanovili Tajno krščanskosocialno organizacijo, ta pa je iz Jugoslavije povabila slikarja, ki je iznašel poseben umetniški jezik, s katerim je ustvarjal ideološko markacijo prostora. Nadangel Mihael v barvah slovenske zastave s kopjem prebada merjasca, ki ima Mussolinijev obraz. Izgnane slovenske besede prikliče s podobo odprte knjige, pisane v glagolici, simbolu slovanstva. Svetopisemsko drhal naslika z desnicami, dvignjenimi v fašistični pozdrav, skupino razbojnikov v barvah italijanske zastave, mračni kljukasti križ skrije pod mimikrijo postavitve v nasprotni smeri, h Kristusu postavi rimskega vojaka z nacistično čelado, noremu cesarju Neronu nariše Mussolinijev obraz, Ponciju Pilatu primakne butaro in sekiro – fašistična simbola, križanemu zveličarju nariše modre žeblje, belo roko in rdečo kri ter ga barvno postavi kot nosilca slovenske trobojnice. Sredi vojne vihre v motiv Kristusa pastirja vtke ozadje požganih brkinskih vasi, spet drugod na cerkvene stene poslika demonski obličji Hitlerja in D’Annunzia ter ovekoveči obraze slovenskih svetnikov. Več

  • Matej Bogataj

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Eka Kurniawan: Lepota je pogubna

    Od prvih strani, ko se najbolj cenjena prostitutka v vasi odloči umreti in se zavije v mrtvaški prt in jo pokopljejo, po 21 letih pa vstane od mrtvih in se odpravi na maščevalni pohod, vidimo, da bo roman o lepoti kot rani in viru vsega zla brodil po čudežnem. In hkrati po indonezijski zgodovini, od holandske kolonizacije do japonske okupacije in krvavih notranjih razprtij, ki pripeljejo najprej do osvobodilne gverile in kasnejšega pokola komunistov. Gre za en sam masaker in tok krvi, in to med ožjimi sorodniki in tistimi, ki so si v svaštvu, podobno kot v veliki zgodbi o Bharatu, Mahabharati, na katero se roman nekajkrat sklicuje. Tudi tokrat imamo eno samo veliko družino, zato je krvi do kolen in roke so krvave do komolcev in čez. Več

  • Bernard Nežmah

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Knjiga

    Christopher Clark: Mesečniki: kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno

    Od uboja kralja Obrenovića 1903, italijanskega napada na Libijo 1912, britansko-nemškega konflikta v Namibiji sredi osemdesetih let 19. stoletja, balkanskih vojn, britansko-ruskega spora v Afganistanu, sklepanja in razdiranja državnih pogodb med velesilami do atentata v Sarajevu. In seveda množice diplomatskih srečanj. Britanski premier je pred vojno Nemcem zagotovil nevtralnost, če ne bodo napadli Francije, francoski predsednik in ruski car sta pred avstro-ogrsko vojno napovedjo Srbiji sklenila, da družno vstopita v vojno. Več

  • Matej Bogataj

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Knjiga

    Bernardo Axtaga: Dnevi Nevade

    Globalni pisateljski vsakdanjik sestavljajo pisanje prošenj za štipendije, rezidence, ukvarjanje z davkarijo in mreženje s kolegi, ki ti svetujejo ali te vsaj seznanjajo s pogoji za druge štipendije in rezidence, in potem malo tudi bivanje v teh posvečenih krajih, in če ostane kaj časa, še promocija svojih del in pisanje. Baskovski pripovednik Bernardo Axtaga, tudi pri nas precej prevajan, je tako ubodel rezidenco na ameriški univerzi in z družino odšel v puščavo zvezne države Nevade, natančneje v Reno. Ta je znan po igralnicah in bližnjem indijanskem rezervatu. Nekakšen mirnejši mini Vegas, kolikor razumemo. Več

  • Bernard Nežmah

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga

    Volker Leppin: Martin Luter

    Sin bogatega rudarskega podjetnika Ludra je vstopil v beraški red avguštincev puščavnikov. Upor proti očetu, ki je hotel Martina poročiti. Ko je desetletje kasneje, takrat že doktor teologije, s 95 tezami napadel svetega očeta v Rimu, je že nastopil s popravljenim priimkom – Luter (nemško Luther), v pomenu »osvobojeni«. Leppin oriše čas trgovanja s pokoro in razmah korupcije (polovica nabirke za cerkev sv. Petra je šla mestnemu trgovcu) in Lutrov pogled, po katerem pokora ne more biti enkratno dejanje, temveč mora trajati vse življenje. Več

  • Matej Bogataj

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga

    Colin Barrett: Mladi volkovi

    Mularija na irskem podeželju in v malih mestecih niha med krvoločnostjo, črednostjo in otožnostjo. Njeni najljubši brlogi so pajzli, dom je nekje za zraven in nekaj travmatičnega, čeprav jim družinske vrednote niso čisto tuje, vsaj na deklarativni ravni ne. K pripadnosti krdelu pa sodi tudi prilagajanje pričakovanjem okolice in ta od njih zahteva, da so frajerji v vsakem trenutku in ne glede na ceno. Več

  • Bernard Nežmah

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Knjiga

    Jerneja Jezernik: Nisem le napol človek: Alma Karlin in njeni moški

    Vse biografije in vsebine del Alme Karlin ugotavljajo odsotnost zanimanja za moške, kaj šele strasti do njih. Avtorica študije o njej ji sledi po arhivskih dokumentih, pismih in objavljenih knjigah ter predstavlja moške, ki so ji bili blizu. Jasno, na začetku ljubeči ostareli major v podobi očeta, potem ljubimec iz Laškega, s katerim si je dopisovala pet let, dokler se ni izkazalo, da ji pisma pošilja kar domača služkinja. V času Londona pred prvo veliko vojno je na tem, da napravi samomor (z lilijami in jasminom), a jo ustavi vprašanje kitajskega prijatelja: ali bi se poročila z njim? Zaroko z bogatim Kitajcem kasneje prekliče podobno kot s perujskim pesnikom Atahualpo. Oba imata seveda zanjo potrebni espri, a misel, da bi bila objekt naslade, ter še huje, da bi sedela doma in skrbela za dom, namesto da bi potovala po svetu, študirala in pisala, je zanjo nesprejemljiva: »Stoletja dolgo bi se lahko z njim sprehajala, a …« Več

  • Matej Bogataj

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Knjiga

    Evie Wyld: Vseh ptic petje

    Že začne se precej grozljivo; z ovčjim kadavrom z napihnjenim trebuhom in mularijo, ki kaže sredinec in rit, in s tesnobnim nebom, na katerem krakajo vrane in je vreme za bruhat, ves čas. Punca, ki sicer striže ovce, je temu primerno prestrašena. Kot v trilerju, a ne vemo, ali smo v žanru ali kje zraven. Več