MLADINA Trgovina
  • Bernard Nežmah

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Andrea Wulf: Iznajdba narave

    Naravoslovec in raziskovalec, ki je preplezal Ande tedaj, ko večina še vedela ni, da obstajajo, ki je s čolnom mesece preiskoval in kartiral porečje Orinoka, ki je proučeval možnosti izkopavanja rud v daljni Sibiriji, ki je na potovanja jemal zaboje instrumentov (mikroskop, teleskop, kompas, nihajna ura …), s katerimi je določal zemljepisno širino in celotna območja umeščal na svetovni zemljevid, ki je povezal rastlinske vrste na različnih koncih sveta v enoten red, ki je bil skorajda sinonim za pojem zemeljskega magnetizma, ki je nasprotoval suženjstvu, ki je ugotavljal, kako kolonializem monokulture, kot je indigo, siromaši zemljo in iz domačinov ustvarja reveže, ki je postavljal temelje ekologije in sobivanja z naravo. Po njem je poimenovanih 300 rastlin in 100 živali, na pogovor z njim so hiteli kralji, cesarice, ministri, tudi ameriški predsednik Jefferson, revolucionar Bolivar, pesnika Goethe in Puškin, ob njem je onemel veliki Darwin. Več

  • Matej Bogataj

    15. 12. 2017  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Magdalena Tulli: Italijanski salonarji

    Motnja, leta 2015 prevedeni roman poljske pisateljice Magdalene Tulli (1955), pripoveduje o naenkrat nastali in nejasni begunski situaciji, v mesto naplavljenih in odzivih domačih, ki so do prišlekov bolj ali manj naravnost nestrpni in bi se jih radi znebili. Organizirajo se v mestne straže in obrambne falange, kolaborirajo ... Zdaj, po prebrani zbirki kratkih zgodb Italijanski salonarji, krizo s prišleki vidimo tudi v luči preteklega preganjanja in pogromov, ne le presvetljeno s sodobnimi migracijami in odpori. V zbirki novel je Tullijeva, predstavnica druge generacije po holokavstu, konkretnejša, popisuje odraščanje v Ljudski republiki Poljski. Detektira pa tudi do vsega tujega in predvsem judovskega globoko ukoreninjeno sumničavo atmosfero, ki ji je izpostavljena odraščajnica. Več

  • Bernard Nežmah

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Alexander Rabinowitch: Boljševiki prihajajo na oblast: revolucija leta 1917 v Petrogradu

    Sin ruskega emigranta, v katerega dom v ZDA je zahajal tudi sam Kerenski (ruski premier, ki ga je odnesla oktobrska revolucija), je bil profesor zgodovine in je konec sedemdesetih let objavil knjigo, v kateri je seciral načrt in izvedbo epohalnega preobrata. Bravši arhive in boljševistične časnike je poudaril disperznost boljševistične stranke, ki nikakor ni bila monolit. Še manj orodje v Leninovih rokah. Njegovih člankov boljševistični tisk kdaj sploh ni objavil, vrh partije pa je denimo ignoriral njegov pisni odstop. Kdor je verjel, da je bila revolucija spontani vzgib ljudstva, je v zmoti, saj se je v prvi vrsti dogodila v vojaških enotah okoli Petrograda, ki so jih sistematično zasedli in prevzeli boljševiki in potem formalno izpeljali vojaški puč, ki je bil kajpak nadgrajen in integriran v Leninovi teoriji revolucije. Več

  • Matej Bogataj

    8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Joanna Bator: Peščena gora

    Peščena gora je ime blokovskega naselja, ki zraste po drugi vojni ob rudarskem mestu v Poljski dodeljeni regiji, ki so jo Nemci zapustili, čeprav ne vsi in ne vsi brez pritiskov. V tem čebelnjaku spremljamo več generacij, vse do najmlajše, za katero ukoreninjenost in pripadnost nista več daljni in nedosegljivi cilj in obet, temveč postopno vse bolj mora, iz katere se hoče umakniti, čim dlje in čim prej. Več

  • Bernard Nežmah

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga

    Peter Jančič: »Fake news« – Lažnive novice

    Petindvajset let je bil eden osrednjih političnih novinarjev, potem pa ga je sredi dneva ekipa Stojana Petriča preprosto odpustila. Ne le njega, več deset, celo več kot sto jih je izgubilo službo. A med njimi je Jančič edini, ki je osebne izkušnje objavil v knjigi in jih osmislil tudi iz perspektive korektnega poročanja. Ko je konec prejšnjega desetletja pod pritiskom odstopil s položaja odgovornega urednika, je imel časnik tolikšno naklado, kot jo imajo danes skupaj Večer, Delo in Dnevnik. To daje še dodatno kredibilnost njegovim kritičnim zapisom. V njih izrisuje konkretne osebe v konkretnih situacijah, pri čemer ohranja faktografski credo – istega urednika predstavi v njegovi propagandni vnemi, a mu v drugem primeru zapiše tudi pohvalo o profesionalnih standardih, novinarko, s katere pisanjem se ne strinja, vseeno brani pred preganjanjem tožilstva. Skozi njegovo pisanje pa se kristalizira tudi novejša zgodovina časnikarstva. Več

  • Matej Bogataj

    1. 12. 2017  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga

    Neil Jordan: Utopljeni detektiv

    Irski filmar in pisatelj Neil Jordan tudi tokrat postavlja pred bralca izgubljenca, luzerja, ki je preveč plemenit, da ne bi deloval sebi v škodo. Podobno kot njegovi zbegani in rahlo melanholični junaki v knjigi Sončni zahod z morsko pošastjo ali v filmu Igra solz, kjer glavni iz severnoirske organizacije IRA od britanskega vojaka, ki ga likvidirajo, »podeduje« ljubezen do »transe«. Zdi se, da Jordan tudi v tem romanu uporabi recept proti kolcanju; to mora pač preskočiti na koga drugega in tokrat se mu kot naslednja žrtev kar sam ponuja sodelavec, s katerim ga je prevarala žena. Več

  • Matej Bogataj

    24. 11. 2017  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Knjiga

    Guadalupe Nettel: Telo, v katerem sem se rodila

    Avtoričine Bodljikave zgodbe so govorile o različnih specializantih na področju spolnosti, ki so v polnosti razvili svoj fetišizem in se ukvarjajo z najbolj nemogočimi in obsesivnimi praksami, se samoskrunijo, recimo po lasišču, zalezujejo, se razkazujejo, vohajo do skrajnih mej vzdraženosti in vonju sledijo do konca in naprej; imajo vse, kar imajo veliki, zato pa prignano do roba. Od avtobiografskega romana mehiške avtorice, ki živi (tudi) v Franciji in piše v francoščini, smo tako pričakovali vse polno drastičnosti in pikantne izpovednosti, posebej še, če je v naslovu dela telo. Več

  • Bernard Nežmah

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Knjiga

    Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače, 2. del

    O čem je pripovedovala: o zatajeni zgodovini spolnih praks, higiene in drugih vsakdanjih drobcih, ki so jih izpovedale babice in prababice iz odročnih krajev gorenjskega podeželja. Druga knjiga je podobna in hkrati zelo drugačna. Temelji na posnetih pogovorih, le da ne govori več samo o oddaljenih časih in kmečkem življu. Poleg pripovedi babic, najstarejša je bila letnik 1923, hčera, so tu tudi izpovedi povsem modernih vnukinj, najmlajša je letnik 1997. Več

  • Matej Bogataj

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Knjiga

    Enrique Vila-Matas: Dublineska

    Že naslov romana katalonskega pripovednika Enriqueja Vila-Matasa (1948) Dublineska prefriganemu bralcu potegne na velike irske literate, ki so zaznamovali prejšnje stoletje, na Jamesa Joycea in njegove Dublinčane in morda na prijatelja Samuela Becketta. Res gre za roman o smrti Gutenbergove dobe, ta nastopi po smrti avtorja, ki so jo oznanjali francoski literarni kritiki z Rolandom Barthesom na čelu, za roman o smrti romana in o prehodu v novo, digitalno obdobje. Več

  • Bernard Nežmah

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Anton Komat: Zemlja voda seme

    Tu ne gre za slog življenja, kot je veselje do narave, pridelovanje zelenjave in potikanje po ekotržnicah. V igri je pogum za noro, nesprejemljivo in zasmehovano, ko se človek poda proč od avtomatizma potrošništva in ujetosti v medijsko-družabni svet, ki poleg mode diktira celo vsebine sreče in načine preživljanja prostega časa. Duhovni aristokrat je izviren in radoveden, predvsem pa samosvoje svoboden. Fukuoka je to prostost izpeljal iz miniaturnega vrta, na katerem si posameznik pridela toliko hrane, da se mu ni treba udinjati v duhamornih službah, Komat pa je delo vrtnarjenja preoblikoval v metafiziko, natančneje – v svetovni nazor. Več