MLADINA Trgovina
  • Bernard Nežmah

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Emmanuel Todd: Kdo je Charlie?

    Francoski zgodovinar in antropolog je za izhodišče študije vzel večmilijonske demonstracije v podporo časniku Charlie Hebdo. Pregledal je geografske karte protestov, slogane ter vrednote, ki so jih evocirali. Z nekaj časovne distance do množične histerije je samoumevnosti postavil pod vprašaj. Množice so branile pravico časopisa, da žali verska čustva pripadnikov manjšinske religije – muslimanov, torej blasfemijo kot prvo vrednoto republike. Pri tem je zapazil praktično odsotnost žalovanja za židovskimi trgovci, ki so bili pobiti isti dan, nobenih manifestacij ni opazil v primerih, ko so arabski teroristi pobili tri židovske otroke in štiri Žide maloprej v Bruslju. Francija torej ni občutljiva za antisemitizem, temveč v prvi vrsti vstane v obrambo pravice žaljenja manjšine!? Več

  • Matej Bogataj

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Joyce Carol Oates: Črna voda

    Menda se je res zgodilo: eden od Kennedyjev je konec šestdesetih let na zabavi pobral dekle in potem med vožnjo zapeljal s ceste v vodo, se iz avta rešil in šele nekaj ur kasneje o nesreči obvestil morebitne reševalce. Oatsova zadevo pomakne bolj proti sedanjosti in jo s tem postavi v nov politični kontekst, pri čemer je bolj v sedanjosti predvsem dekle, ki se ukvarja (tudi) s pisanjem o smrtni kazni. Zato je v razširjeni noveli nekaj citatov o načinih ubijanja pa komentarji predstavnikov (vse manj) anonimne množice, da je vsako mučenje z vprašanji, ki bi »tem živalim« in družbenim izmečkom, ki itak ne čutijo bolečine ali empatije, olajšali smrtne muke, nepotreben napor. S to »zob za zob« logiko in zakoni linča so ti deli pisanja postali aktualni tudi pri nas; posebej še, ker o načinih zadušitve z obešanjem ali vdihavanjem ciankalija premišlja dekle, ki se v vodi bori za vsak vdih in hropec. Več

  • Bernard Nežmah

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Miha Kovač, Rok Gregorin: Ime česa je konec knjige

    Čeravno poglavjem ne uspe, da bi se naravno prelivala drugo v drugega, pa knjiga odpira serijo družbenih vprašanj. Denimo, koliko ljudi prebere knjigo do konca. Nekoč se je o tem lahko le ugibalo, zdaj obstaja študija bralcev e-knjige, ki prinaša šokanten podatek: četrtina preneha brati po 20 straneh, polovica po 80, le četrtina prebere čtivo v celoti! Več

  • Matej Bogataj

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Miljenko Jergović: Psi na jezeru

    Miljenko Jergović je eden opaznejših piscev z območja nekdanje skupne države, rodil se je v Sarajevu, zdaj živi in piše v Zagrebu ter je ob obširnem in nagrajevanem proznem opusu po pesniških začetkih s kolumnističnimi in sploh mnenjskimi prispevki izpostavljen rezoner v javnem življenju. Tudi zato, ker vidi na obe strani, ta zdaj in tisti včeraj, in se spominja – vsaj bosanske – multikulturnosti in je ob izgubi te, pa tudi sicer pri pisanju malo nostalgičen. Psi na jezeru so na tej sledi, zgoščajo nekdanje življenje v Sarajevu in prekletstvo migrantstva kot posledico vojn in neznosnega stanja vobče, se polemično popasejo na novokomponiranem Dubrovniku in njegovi ikonografiji in še marsičem. Več

  • Bernard Nežmah

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga

    John Romer: Zgodovina starega Egipta

    Zgodovine Egipta se vrtijo okoli piramid in faraonskih dinastij, arheologa Romerja pa zanimajo detajli. Kaj pomeni najdba okroglih jam s shrambami hrane iz obdobja pred sedmimi tisočletji? – Trenutek, ko so tamkajšnji prebivalci začeli kmetovati, gojiti domače živali in opuščati lov ter nabiralništvo. Ko pregleduje grobove Badarijcev, v njih najdeva okostja starcev in večino nepoškodovanih kosti, iz česar izpelje, da je šlo za miroljubno ljudstvo. V enem izmed grobov v Nakadi najdejo okostja, katerih lastniki so imeli v primerjavi s pokopanimi v drugih grobovih slabo razvite mišice – torej gre za elito, ki se ni znojila na poljih in v lončarskih delavnicah. Spet drugod naleti na poslikano keramiko, ki ima tako občutljiv pigment, da bi ne prenesel kuhinjskih postopkov, in pomisli, da so bile podobe rastlin in živali namenjene odkrivanju in meditaciji. Ko v kraju Maadi začno predelovati baker, namesto orodja iz kremena ustvarijo bakrene žage, kar omogoči razmah finega tesarstva in izdelave pohištva. Ko gradijo jadrnice za čolne na Nilu, se dogodi trgovinska revolucija, saj se samozadostne skupnosti začno med seboj povezovati. Potem se sprašuje: zakaj so se Nakadci selili proti severu, zakaj je naenkrat iz razdrobljenih ljudstev nastala država s kraljem, ko omeni navado, da so ob smrti vladarja pobili več kot tisoč ljudi in jih pokopali z njim, jo racionalizira z verovanjem v posmrtno življenje, spet drugod iz množične gradnje piramid zapelje misel v razvoj kmetijstva, ki je pridelalo toliko presežkov, da so lahko nahranili še gradbene delavce. Več

  • Matej Bogataj

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Knjiga

    Tomo Podstenšek: Papir, kamen, škarje

    Tomo Podstenšek je eden tistih mlajših piscev, ki jih zanima predvsem etika; odgovornost posameznika do družbe in do lastnih dejanj. Enkrat se tega loti z opisovanjem nekakšne vstajniške skupine, recimo v Sodbi v imenu ljudstva, drugič postavi pred nas povzročitelja prometne nesreče, ki v zaporu ne premisli dovolj o svojem dejanju in bolečini, ki jo je povzročil, pa ga zato »sreča« nagradi s popolno in skoraj pravljično rehabilitacijo, kot se najprej zdi. Res pa je, da je včasih v teh literarnih »procesih« rahlo shematičen, da gre bolj za laboratorijsko okolje, za skoraj abstraktno premišljevanje o odgovornosti in kazni. Več

  • Bernard Nežmah

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Ines Unetič: Kultura vrtov: oblikovane zelene površine v Ljubljani od sredine 18. stoletja do zgodnjega 19. stoletja

    Trpka knjiga, ki govori o zelenih paradižih, za katerimi je ostal samo spomin. Turjaški grofje si v 17. stoletju omislijo viseče vrtove z limonovci, stoletje kasneje baron Zois podre del mestnega obzidja, vendar na tistem mestu ne postavi palače, temveč posadi 2500 dreves, ki segajo od Rimske ceste do Prešernove, potem pa svoje vrtove v duhu francoske revolucije odpre za javnost. Ko se leta 1790 v mestu ustavi princesa Elizabeta, si kot najlepši trenutek izbere sprehod po Zoisovem drevoredu. Več

  • Matej Bogataj

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Knjiga

    Hanif Kureishi: Zadnja beseda

    »Resnica je, da je vse, česar si resnično želimo, prepovedano, nemoralno ali nezdravo, če imamo srečo, pa vse troje naenkrat,« se ugotovitve starejšega kolega pisatelja spomni njegov biograf Henry, medtem ko v hotelu leži med pisateljevo oskrbnico in njeno prijateljico. Več

  • Bernard Nežmah

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Héctor García (Kirai) in Francesc Miralles: Ikigaj

    Avtorja sta odšla v deželo, kjer živi največ stoletnikov, da bi odkrila skrivnost njihove čilosti. Pred desetletji je bil to Kavkaz s skrivnostnim napitkom kefir, v zadnjem desetletju mediteranski stil življenja, še posebej francoski joie de vivre v podobi rdečega vina, oljčnega olja in obedov s prijatelji, ki menda znižuje raven holesterola in odganja bolezni srca. Na otoku Okinava je drugače, saj je zadovoljstvo skrito v drobcih, kar spominja na logoterapijo legendarnega psihiatra Viktorja Frankla. Seveda nekaj pomeni tudi hrana z antioksidanti, a ključno je veselje v drobnih ritualih. Česarkoli se tam človek loti, najsi bo pomenek s sosedom, priprava kosila iz vrtne zelenjave ali pa pešačenje do sosednjega kraja, v ničemer ne bo videl nadležne rutine, ampak svoje polno poslanstvo. Ideja, ki je za potrošniški svet šokantna. Več

  • Matej Bogataj

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Monika Maron: Animal triste

    Čeprav pravi pregovor, da »posle nema kajanja«, je roman nemške pripovednice ravno zgodba o takšni globoki otožnosti. Kot beckettovski junaki, ki govorijo iz čudno brezčasne lege, slabega približka večnosti, je tudi pripovedovalka dezorientirana, ne ve, koliko je zares stara, niti kako dolgo je zveza s Franzem trajala, ne koliko je minilo od njenega konca. Ker se je takrat, ko se je zveza končala, čas zanjo ustavil. Več