MLADINA Trgovina
  • Bernard Nežmah

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Laurent Binet: Sedma funkcija jezika

    Banalizacija virtuoza med predavatelji, katerega zvočni posnetki nastopov na Collège de France so po 40 letih še vedno pojem predavateljske erudicije v formi šarmantnih obratov? Seveda, še več, avtor za polje knjige vzame francosko intelektualno sceno sedemdesetih, kjer ironizira še druge velikane, kot so bili Foucault, Althusser, Sollers, Kristeva, Derrida, Deleuze in Lacan. Znamenito French Theory, ki je zasedla ameriške univerze, in Ecovo Bologno. Skratka, imitira njihove pogovore, spopade, predstavlja njihove teorije v formi za telebane, slika študentsko vzdušje v času, ko je bil študij kult, ko se je hodilo na predavanja dve uri prej, da si sploh dobil prosto mesto v predavalnici. Obenem pa sega v predsedniški spopad Giscard vs. Mitterrand, kjer se slednji dokoplje do čudežnega orožja sedme funkcije jezika (neznani Jakobson), ki omogoči, da bi lahko v katerikoli situaciji kogarkoli prepričali, da naredi karkoli. Pred tem z enako vivisekcijo kot pri teoretikih razčleni tudi intelektualni think tank francoske levice in desnice. Več

  • Matej Bogataj

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Javier Cercas: Motiv

    V uspešnem in nagrajenem romanu Vojaki Salamine, ki je že preveden v slovenščino, v Kataloniji živeči pripovednik Javier Cercas piše o nekdanjem vojaku, ki je med drugo svetovno vojno osvajal utrdbe v Severni Afriki in ga ima za vzor človeka, ki – podobno kot peščica Grkov pred Perzijci – brani celotno civilizacijo. Na drugi strani te heroične zgodbe je poskus rekonstrukcije biografske epizode protofrankista, enega prvih s strankarsko knjižico in dvornega pesnika, ki ga ceni falanga. O njem pripovedovalec zasledi podatek, da so ga med begom na nedoločljivi meji med vojskama zajeli republikanci, vendar ga je eden od njih iz neznanih razlogov izpustil. Cercas se obilo popase na špekulacijah o tem, ali je njegov prav na bolañovski način najdeni prijatelj ta isti vojak – drzen, kadar je treba poskrbeti za kulturo in demokracijo, ter spravljiv in spoštljiv do človeškega življenja, kadar je to ogroženo. Več

  • Bernard Nežmah

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Carin Bondar: Seks v svetu narave

    Shematični naslovi poglavij niso obetavni: lajdre, monogamija, poteši se sam, spolno nadlegovanje, zloraba otrok in podobno jemljejo za okvir človeške teme, ki jim gre poiskati samo še vzporednice pri drugih bitjih. Toda že takoj presenečenje – avtorica sledi stvari sami in tako predstavlja nedoumljive moduse seksualnosti in bitke za preživetje. Samica ribe denimo, ki vali v ustih in nabere spermo štirih samcev. Pri mladičih jastreba je znan Kajnov sindrom, morski psi pa gredo še korak naprej: samica nosi številna oplojena jajčeca, a prvi izlegli zarodek se pogosti z vsem sorodstvom. Samec med insekti prinese izvoljenki darilo v obliki slastnega prigrizka; medtem ko se ona sladka, on zadovoljno ejakulira vanjo. Bolehen čriček, ki ima z bakterijsko okužbo malo šans proti postavnim vrstnikom, bo pretental prirodo – energijo bo vložil v živahno pesem, ne pa v spermo; rezultat bo bolj kilav plod. Samec vešče ne bo pri kopulaciji predal le genov, temveč tudi peptide, ki blokirajo feromone pri samici, tako da postane neprivlačna za druge. Glavoč, ki je zamudil paritev in pride drugi na vrsto, izkoristi varovalno substanco ejakulata predhodnika in vanjo izstreli hitrejše semenčice. Pri nekaterih vrstah samice zbirajo seme v spermateko, v kateri ima prednost tisti, ki prinese prispevek zadnji. Več

  • Matej Bogataj

    11. 8. 2017  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Marica Bodrožić: Češnjevina

    Če zareže v staro babičino mizo iz češnjevine, potem se bodo kot ostružki pojavili njeni spomini, se zdi pripovedovalki, ki je tudi tokrat ne smemo enačiti z avtorico. Teh spominov je potem za celo knjigo. Miza, s katero se seli med evropskimi prestolnicami, postane skoraj fetišistični objekt, ki omogoča to pisanje in mu daje širšo časovno perspektivo, tako rekoč nadih nadčasnosti spominov in premišljevanj. Te razporedi po dnevih prihoda v Berlin, na trajanje enega tedna, kar sugerira neko dokončnost in zaključenost. Več

  • Bernard Nežmah

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Andrijan Lah: Slovenski književniki in književnice v komunističnih zaporih

    Koliko jih je bilo? Štiriinšestdeset jih je izbrskal avtor, ki je odprl doslej zatajeno temo. Seveda se je kaj pisalo o posameznikih, a ne v izčrpnem leksikonskem obsegu. Pri nekaterih so leksikoni celo zamolčali dobo zapora, nekateri drugi so bili izbrisani iz kolektivnega spomina, spet nekateri so sami molčali, in seveda preostala peščica, ki je golgoto spremenila v literaturo. Več

  • Matej Bogataj

    4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga

    Yu Hua: Živeti

    Yu Hua, kitajski pripovednik, je v tem menda zanj neobičajnem romanu poskušal pisati od znotraj. S pripovedjo se je torej skušal čim bolj približati optiki in govoru malega in navadnega človeka, le da njegov pripovedovalec to pozicijo prezvijači: pri nabiranju folklornega in etnografskega gradiva posluša ostarelega, pa vendar humorja polnega možaka z volom, enako ostarelim, kot je sam, s katerim se obupno mučita na polju. Prisluhne, kot številnim prej, njegovi zgodbi, in ta je slej ko prej žalostna. Starcu so pomrli vsi, oba otroka, žena, vnuk, zet, vsi, ki jih je imel rad, in poleg vola mu je ostalo samo nekaj sprijaznjenosti in trmasto oklepanje življenja. Več

  • Bernard Nežmah

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Andrej Perko: Večkrat sem ji kupil rože, kot je ona mene pričakala v negližeju

    Od kod izvira srž problemov? Psihiater Robert Skynner je nekoč napisal knjigo Družine in kako v njih preživeti, Perko pa je zadevo modificiral in postavil terapevtsko skupino kot novo družino, skozi katero se posamezniki osvobajajo spon, ki so jih hendikepirale v odraščanju. Da bi se človek znebil patoloških pečatov primarne družine, potrebuje tri do štiri leta samospreminjanja. Ker ima toliko dela sam s seboj, ni več radoveden do sveta. Za pot je zato nujna nadpovprečna aktivnost. Gre torej za kreacijo novega človeka. Ta nastaja skozi tek, branje, pisanje, diskutiranje o prebranem, dialog z javnim priznanjem stiske, družabno planinarjenje … Knjiga je pisana v uveljavljeni formi teoretskih uvidov in osebnih zgodb, ki ponazarjajo korake sprememb pri posamezniku. Bralec malce pogreša pogled onkraj, se pravi pripovedi »ozdravljenih«, ki zapustijo terapevtsko skupino in v drugo zakorakajo na svojo pot. Več

  • Matej Bogataj

    28. 7. 2017  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Jedrt Lapuh Maležič: Bojne barve

    Druga zbirka kratkih zgodb Jedrt Lapuh Maležič je na sledi prvi, vsaj glede pripovedne lege; v prvencu Težkomentalci se je z obilo distance in humorja lotevala psihiatrije, ki je vsaj do konca osemdesetih let veljala za eno stebrnih represivnih ustanov. O zlorabah in neučinkovitosti so pisali fantje, ki so se tja odzvijačili med služenjem vojaščine, in literarni zagovorniki uporabnikov po sili. Težkomentalci pa ne, pišejo, kot da iz osebne izkušnje, vendar duhovito, in nanizajo različne portrete, ki jih Amber, taglavna, sreča med hospitalizacijo, posmeje pa se tudi lastnemu pretiravanju in zmaknjeni percepciji. Več

  • Bernard Nežmah

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Aleš Berger: Arles, večkrat

    Zapisanih v žanru krokijev in beležk. Ki jih omogoča obilje časa; avtor je tam preživel skupaj skoraj leto. To ni potopis, niso krajevni utripi, so priložnosti zaživeti mesec, dva ali tri v Arlesu. Ki postane drugi dom tujca, ki nenehno opazuje. Več

  • Matej Bogataj

    21. 7. 2017  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Winfried Georg Sebald: Saturnovi prstani: angleško potovanje

    Pisatelj nemškega rodu Sebald naredi za vzhodno angleško obalo, Norfolk in Suffolk, podobno, kot je Claudio Magris nekako ob istem času, sredi devetdesetih let, naredil za Donavo, ko se je spuščal od izvira do delte. Popiše kraje in zgodovino in ljudi, na pohajkovanju se srečuje s posebneži, ki se na regijo in njene zamolčane skrivnosti spoznajo, in potem je potovanje včasih bolj popis in katalogizacija zgodovinskih znamenitosti kot pretikanje skozi krajino. Več