• Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Paul Verhaeghe: Identiteta

    Še nikoli prej se nam na Zahodu ni godilo tako dobro in še nikoli se nismo počutili tako slabo. Kako? Avtor, ki seže v zgodovino filozofije, pa tudi v analizo delovanja zdravstva, psihiatrije, šolstva in znanosti, vidi vzrok v neoliberalizmu. Toda negativci niso le bankirji, menedžerji in druščina, problem ni zunaj nas, problem je naše sodelovanje v potrošniški družbi. Neoliberalna identiteta je manj stabilna. S tem ko dopoveduje, da je vse možno in dosegljivo, bo kajpak večina posameznikov doživela razočaranje, ko ji bo spodletelo. A zdaj ti ne bodo besni nad zlagano ideologijo vsedosegljivosti, temveč bodo za neuspeh krivili sebe ter zaradi tega padli v depresije ali druge anksioznosti. Vendar to stanje ni omejeno le na slehernike, generirajo ga vsi družbeni sistemi. Najsi bo »enronska družba« iskanja užitka na kredit ali pa univerzitetni promocijski sistem, kjer ni več v ospredju moč ideje in spoznanja, temveč tehnično merjenje točk za objave v anglosaških strokovnih revijah. Toda žrtve niso le posamezniki, temveč denimo tudi zdravstveni sistem z nepotrebnimi diagostičnimi pregledi in posegi, ki so v funkciji pridobivanja zaslužka za posamezno kliniko. Več

  • Matej Bogataj

    20. 1. 2017

    Mladina 3

    Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Kristian Lundberg: Yarden

    Šved Kristian Lundberg je avtor več kot dvajsetih pesniških zbirk, preberemo, in potem nam je jasno, zakaj tak slog pripovedi. Oziroma natančneje: zakaj najprej opazimo slog in spotikanje pri branju in šele potem pripoved. Ker je vse povedano brez slasti pripovedovanja, vse je en sam dvom, muka, suho in nadrobljeno in sugestivno, včasih kakšne stvari pove tudi dvakrat, da je bolj zagotovo. Več

  • Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Dušan Kos: Zgodovina morale 2.

    Splošna predstava o teh časih je slika brezpravja, v kateri so dékle služile gospodarjem tudi za spolno razvedrilo. Toda leta 1645 se je ena takšnih mladenk uprla in od delodajalca kirurga in okulista zahtevala, da prizna njeno hčer za svojo, njo pa poroči ali pa ji izplača 30 goldinarjev za izgubljeno devištvo. Ker je hotni gospod ostal gluh, ga je prijavila škofiji, ta pa mu je naložila prisilno poroko. Seveda to ni bil vsesplošni princip, tudi žene so le redkoma dosegle ločitev zaradi nasilja mož; ti so se na sodišču pač ubranili, da so jih s tepežem hoteli le »popraviti«. Zato so se po deželi začele množiti vdove, ki so se z arzenikom v juhi ali z zdrobljeno steklovino v močniku čudežno odkrižale mož. Tem je seveda sledil razvoj sodstva s forenzičnimi preiskavami in kdaj celo izkop trupel. Več

  • Matej Bogataj

    13. 1. 2017

    Mladina 2

    Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Feri Lainšček: Češnjev cvet

    Krajši Lainščkov romanček – ali razširjena novela – je podnaslovljen kot »ljubezenski«, vendar je postavljen v bližino fantastike. Dogajanje sproži kriminalni naklep, zaradi katerega si protagonist uredi odhod v ludnico, da bi dobil alibi. Vendar gre bolj kot za ljubezen, kakršno nam s silnimi čustvi in še bolj preprekami predstavljajo ljubiči, za literarno spopadanje z velikimi skrivnostmi in prepadi duše, če uporabimo kar imanentno dikcijo te proze. Več

  • Kultura  |  Knjiga

    Lucy Hughes-Hallett: Ščuka

    Vratolomna figura. Pesnik in vojni hujskač, svetovljan in fašist, bonvivan in studiozni menih. Vse v enem. Imel zobe v treh barvah: beli, rumeni in črni, a plemkinje in prostitutke so stale v vrsti pred njegovo spalnico. Ko se je leta 1915 iz Pariza pripeljal v Rim, ga je na železniški postaji pričakalo sto tisoč ljudi. Z ognjevitim govorom, v katerem je pozval k nasilju proti miroljubni vladi, je pospešil padec oblasti in vstop Italije v prvo svetovno vojno. Na soški fronti si je za soldate izmislil bojni krik po zgledu Ahila: Eja, eja, eja, alala! Tam nekje je izgubil oko, a kot ostrovidec vseeno iz aviona metal bombe in letake s svojo poezijo na Trst, zgolj bombe na Kotor in le poziv k vdaji na Dunaj. Več

  • Kultura  |  Knjiga

    Rosa Liksom: Temni paradiž

    Da Skandinavcem težje zlezemo pod kožo in da se nam zdijo malo odštekani, tega smo se ob prebiranju že navadili. Že v Hamsunovem Gladu, recimo, je prepoznavna čudna in očitno geografsko – morda povezana tudi s protestantizmom – ukoreninjena vročičnost, drugačna od srednjeevropske kafkovske judovske na rob komičnega pretiravanja prignane paranoidnosti. Za zgodnjim Hamsunom so to odlepljenost od realnosti zgoščali paasillinovski prismuknjeni modeli, ki jih nekaj zmoti in se poženejo na še njim samim nerazumljiva romanja, v kolektivne samomore, letajo za zajci in sploh. Ker se je prijelo in je šlo, je dobil žanr mračne komedije kar nekaj slabih in par še slabših posnemovalcev, raznih stoletnikov, ki skačejo skozi okna in podobnih. Liksomova je mlajša in zato samosvoja in radikalnejša, njena proza koncentrirana in s širokim naborom značajskih karikatur, kolikor je karikatura predvsem redukcija na bistveno. Več

  • Kultura  |  Knjiga

    Mathias Enard: Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih

    Francoski pisatelj je iz mnoštva tem izbral malo znano obdobje življenja Michelangela Buonarrotija, v katerem je ta umetnik na skrivaj odšel v Konstantinopel. Tja ga je povabil sultan Bajazit II., ker je želel, da mu skonstruira svetovno čudo – most med Konstantinoplom in Pero. Dvojni izziv: nekaj let poprej so isti projekt ponudili tekmecu Leonardu da Vinciju in Michelangelo, razočaran nad ignoranco papeža Julija II., je našel še drugi motiv, da je presedlal v turško prestolnico, ki je veljala za drugi Rim. Več

  • Matej Bogataj

    23. 12. 2016

    Mladina 51

    Kultura  |  Knjiga

    Uzodinma Iweala: Zveri brez domovine

    Krajši roman nigerijskega avtorja se že začne v krvi, znoju, solzah in mrčesu. Prestrašenega fanta v neznani afriški državi zvlečejo iz skrivališča, ga malo prebutajo in mu ponudijo dneve neskončnih mor – vzamejo ga medse, v nekakšno uporniško paramilico, ki se dela, da se bojuje, vendar so njene metode, skrpucane uniforme in slaba oborožitev bolj razbojniške kot vojaške. Enota lakotnikov pod poveljstvom Komandanta, menda nekoč res oficirja, hara, kolje in požiga počez in na vse strani. Za iniciacijo in potrditev pripadnosti mora Agu, kot se mulo z muko spomni lastnega imena, z nožem izkrvaveti enega od civilistov, še bolj izstradanih od te enote raztrgancev, drugi medtem dokončajo sopotnike v konvoju. Več

  • Kultura  |  Knjiga

    Paulo Coelho: Vohunka

    Po skoraj dvajsetih letih sem spet vzel v roke avtorja, čigar prevode najdete po vseh letaliških knjigarnah in na seznamih uspešnic. Navdušen nad Alkimistom sem se potem samo še čudil, kam je poniknil pisateljev slog v naslednjih delih Ob reki Piedri sem sedela in jokala in Peti gori. Kaj bo torej rutiner pripovedovanja napravil z največjim mitom vohunstva? Več

  • Matej Bogataj

    16. 12. 2016

    Mladina 50

    Kultura  |  Knjiga

    Milan Kleč: Nekaj centrov

    O centrih so pisali že prej, recimo Uroš Zupan o nogometnih, klateži dharme o kalifornijskih duhovnih, nekaj vzhodnoevropskih popivalcev o razstrupljevalnih, Lojze Kovačič razglednice iz ljubljanskega centra in Orlando Uršič o Gosposki, torej mariborskem centru, vendar nobeden od njih z manj rezerve in z več pristnega pritrjevanja in celo navdušenja kot Kleč o nakupovalnih centrih. V tem veselo razsvetljenem podzemlju kraljujejo nizki nakupovalni nagoni, ki jih najraje obsojamo in se jih sramujemo, napol na skrivaj potrjujemo z abonmaji in točkami zvestobe – nikakor pa ne tudi Klečev nakupovalni »flaneur« in že skoraj tudi fetišist, ki se tam zares počuti kot doma. Več