MLADINA Trgovina

Borka

  • Borka

    27. 5. 2016  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Skepta: Konnichiwa

    Za evropske kitarske bende je preboj v ZDA nadvse težka reč, pomislite pa, kako je šele z raperji. A trenutnemu londonskemu kralju grima Skepti je lani uspelo točno to. Na krilih dveh najpomembnejših himn žanra zadnjih let (That’s Not Me in Shutdown) se je veteran vrnil v velikem slogu in na noge dvignil mladino po vsem svetu. Več

  • Borka

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    José James: Love In a Time Of Madness

    José James je predstavnik mlajše generacije v klasični disciplini vokalistov »črne muzike«, ki se je kaj hitro prebil v prvo ligo jazzovskega posla. Z novim albumom naj bi se zgodila ključna preobrazba, celo »ponovno rojstvo«: James raje kot po jazzovskih štiklih poseže po trendovskem R & B-ju, s čimer želi doseči širše, recimo mlajše občinstvo. A to je nekoč precej uspešneje že dosegel, ko se je na drugem albumu Blackmagic povezal z različnimi aktualnimi producenti elektronike. Vendar obstaja ključna razlika: takrat je zavil tudi v glasbeno podzemlje, tokrat pa ostaja v varnem objemu spoliranega in pravilnega. Sedaj, ko pop-snema, se zdi, da tudi bolj po-snema, kot narekuje. Tako neprivlačno žametno, da kar zdrsne mimo ušes. Več

  • Borka

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Sleaford Mods: English Tapas

    Boben, bas in strupeno bevskanje antipevca Jasona Williamsona. To je do kosti oguljen zvok nottinghamskega post-elektro-punk dvojca Sleaford Mods (poleg Williamsona ga sestavlja še Andrew Fearn), ki nas že leta dreza s preprostostjo, iskrenostjo in necenzuriranostjo. Vse, kar je v britanski družbi sprijenega in sprevrženega, najlaže slišite tako, da si predvajate enega njegovih albumov. English Tapas je še en udarec jebivetrske tečnobe, ki za čuda še ni izgubila naboja, saj vsebine za šankovsko nerganje preprosto ne zmanjka. Ravno nasprotno, drek se samo kopiči. Dvojec se kronično ponavlja, se ne razvija in ne ponuja ničesar novega, a je tako grobo drugačen od vsega drugega, kar trenutno prihaja iz Velike Britanije, da še zmeraj zveni močno. Več

  • Borka

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Future: FUTURE in HNDRXX

    Future je vzorčni primer novodobnega raperja, nad katerim »stara šola« benti, češ da njegovega rapanja sploh nihče ne razume. O tem so padali štosi, skeči in celo resnejše polemike. Vendar je prav Future eden redkih traperskih osvajalcev vrhov lestvic, ki mu »stara šola« ali ortodoksni raperji priznavajo, da ni diletant, da zna tudi rapati, da je kredibilen. Namreč, pot je začel v ekipi Dungeon Family, ki je predstavljala ogromen del revolucionarnega »južnjaškega zvoka« in nam je dala kultne izdelke zasedb Goodie Mob in Outkast. Tako je na prvih posnetkih zvenel tudi Future. Več

  • Borka

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Thundercat: Drunk

    Thundercat je obvladač. Obvladač bas kitare in skladanja komadov z apilom. Zabrenkati zna po zelo različnih žanrih, od trash metala (s skupino Suicidal Tendencies) do toplega novega soula (z Eryko Badu). Rob neba je dosegel s funkcijo nekakšnega »glasbenega šefa« zadnjega albuma Kendricka Lamarja. S tretjo ploščo pa spet brodi po vokalni formi, skoraj popevki, baladni »finoči« jazza, soula in popa. Drunk je plošča o nočnih potepanjih z ogromno zafrkantskih, že prav blesavih vložkov in z lahkotnimi besedili, a tudi s kakšnim političnim trenutkom. Album ležernega toka in hkrati z redko bolj divjo basovsko demonstracijo. Thundercat bas drgne nadvse spretno, malo manj prepričljivo pa zategne svoj falzet. Več

  • Borka

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Jonwayne: Rap Album Two

    Po imidžu eden najmanj značilnih, najmanj klišejskih ameriških raperjev Jonwayne (pri katerem smo navajeni, da nastopa kar v sandalah) sodi v tisto redko kategorijo raperjev, ki si znajo podlage suvereno odtapkati kar sami, a pred dvema letoma je oznanil umik s scene. Bilo je ravno takrat, ko je dobil konkreten zalet. Razlog je bila telesna in duševna slaba kondicija, povezana tudi s čezmernim alkoholiziranjem. S težavami se sedaj spoprijema na povratnem samoterapevtskem albumu, na katerem govori o odtujenosti, osamljenosti, brezvoljnosti, razočaranju. Na papirju kar dolgočasno in otožno, na posluh pa niti ne. Počasni, nevsiljivi, za koncertno rabo nehvaležni biti v službi neskončne samorefleksije raperja, ki se zna igrati z besedami. Več

  • Borka

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Plošča

    Syd: Fin

    Syd (Tha Kyd) smo najprej opazili, ko je bila še članica najstniškega, skejtarsko-raperskega kolektiva Odd Future, a pravi zalet je dobila šele, ko je postala pevka in gonilna sila skupine The Internet. Ta je zdaj na pavzi, čas je za projekte članov benda. Prvenec, Sydin samostojni začetek, je naslovljen Konec (Fin), kar si lahko razlagamo predvsem kot konec dvomov, ali se mlada vokalistka v dolgi metraži znajde tudi samostojno. Fin je album klasičnega R & B-ja v nizkih obratih, ki prikima zlatim časom druge polovice devetdesetih let. Ne ponudi presenečenj, nič pretresljivo izvirnega, nič revolucionarnega, a tudi nobenih kiksov, nobene naglice, nobene pompoznosti in nobene negotovosti. Zvok, kakršnega smo od Syd pričakovali, v nebahavo čvrstem paketu. Več

  • Borka

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Plošča

    Sampha: Process

    Leta 2009 je vešči producent Aaron Jerome imel dovolj. Spremenil je glasbeni slog, spremenil je ime in se lotil basovskega, plesno-klubskega projekta SBTRKT. Dve leti kasneje je pod tem imenom izdal prvi album in ta je bil popolna uspešnica, klubska muzika, ki je pronicala v pop. Eden od ključev do uspeha pa je bil vokal. Ta seveda ni bil njegov, posodil ga je londonski klaviaturist in pevec Sampha. Teren za njegov samostojni pohod je bil pripravljen. Več

  • Borka

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Plošča

    Migos: Culture

    Migos je traperski trojec s severa Atlante, ki se je pred dobrimi tremi leti prebil na družabna omrežja z visokomodno mantro, komadom neskončnega ponavljanja besede Versace, njegov drugi album pa je ena najbolj pričakovanih plošč letošnjega leta. K temu je pripomogel trenutni glavni frajer ameriških serijalk Donald Glover, ki je skupino razglasil za Beatle sedanje generacije. Culture je meril visoko in cilj tudi dosegel. Je malo manj gangsterski in bolj spoliran od prvenca. Strnjeno nametavanje zlogov in hudo natančne ter neštete podaje besed so manj abstraktni, špricanje šampanjca pa bolj artikulirano. V edinstvenem ozračju med ležernostjo in strašljivostjo, nelagodnim hedonizmom in neizpodbitno samozavestjo. Ki vtis pokvari z mlačnim koncem. Več

  • Borka

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Plošča

    Ichisan: Aperitiv

    Čisto pravi producentski albumi domače plesne elektronike niso prav pogosta praksa. Tako je skoraj deset let po začetku nadvse uspešnega založniškega pohoda krajših formatov ljubljanski mojster ulične fotografije Igor Škafar postregel tudi z dolgometražnim prvencem. Z albumom kozmičnega diska in žlahtnega zvoka, ki se mu nikamor ne mudi. Aperitiv je poklon zvoku kultnih sintetizatorjev in predvsem zvoku osemdesetih let, ki prikima raznim svetlejšim plesnim tradicijam, od italodisca do wava, in na katerega bi težko stlačil več melodij. Takšne pobude prepogosto delujejo kot zbirke in ne zaokroženi albumi, Ichisan pa se temu vsaj delno izogne s spremembami tempa in slogovnimi ovinki. Venček, primernejši za ogrevanje kot za vrhunce klubskih poplesavanj. Več