MLADINA Trgovina

Borka

  • Borka

    27. 5. 2016  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Skepta: Konnichiwa

    Za evropske kitarske bende je preboj v ZDA nadvse težka reč, pomislite pa, kako je šele z raperji. A trenutnemu londonskemu kralju grima Skepti je lani uspelo točno to. Na krilih dveh najpomembnejših himn žanra zadnjih let (That’s Not Me in Shutdown) se je veteran vrnil v velikem slogu in na noge dvignil mladino po vsem svetu. Več

  • Borka

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Jonwayne: Rap Album Two

    Po imidžu eden najmanj značilnih, najmanj klišejskih ameriških raperjev Jonwayne (pri katerem smo navajeni, da nastopa kar v sandalah) sodi v tisto redko kategorijo raperjev, ki si znajo podlage suvereno odtapkati kar sami, a pred dvema letoma je oznanil umik s scene. Bilo je ravno takrat, ko je dobil konkreten zalet. Razlog je bila telesna in duševna slaba kondicija, povezana tudi s čezmernim alkoholiziranjem. S težavami se sedaj spoprijema na povratnem samoterapevtskem albumu, na katerem govori o odtujenosti, osamljenosti, brezvoljnosti, razočaranju. Na papirju kar dolgočasno in otožno, na posluh pa niti ne. Počasni, nevsiljivi, za koncertno rabo nehvaležni biti v službi neskončne samorefleksije raperja, ki se zna igrati z besedami. Več

  • Borka

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Syd: Fin

    Syd (Tha Kyd) smo najprej opazili, ko je bila še članica najstniškega, skejtarsko-raperskega kolektiva Odd Future, a pravi zalet je dobila šele, ko je postala pevka in gonilna sila skupine The Internet. Ta je zdaj na pavzi, čas je za projekte članov benda. Prvenec, Sydin samostojni začetek, je naslovljen Konec (Fin), kar si lahko razlagamo predvsem kot konec dvomov, ali se mlada vokalistka v dolgi metraži znajde tudi samostojno. Fin je album klasičnega R & B-ja v nizkih obratih, ki prikima zlatim časom druge polovice devetdesetih let. Ne ponudi presenečenj, nič pretresljivo izvirnega, nič revolucionarnega, a tudi nobenih kiksov, nobene naglice, nobene pompoznosti in nobene negotovosti. Zvok, kakršnega smo od Syd pričakovali, v nebahavo čvrstem paketu. Več

  • Borka

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Sampha: Process

    Leta 2009 je vešči producent Aaron Jerome imel dovolj. Spremenil je glasbeni slog, spremenil je ime in se lotil basovskega, plesno-klubskega projekta SBTRKT. Dve leti kasneje je pod tem imenom izdal prvi album in ta je bil popolna uspešnica, klubska muzika, ki je pronicala v pop. Eden od ključev do uspeha pa je bil vokal. Ta seveda ni bil njegov, posodil ga je londonski klaviaturist in pevec Sampha. Teren za njegov samostojni pohod je bil pripravljen. Več

  • Borka

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Kultura  |  Plošča

    Migos: Culture

    Migos je traperski trojec s severa Atlante, ki se je pred dobrimi tremi leti prebil na družabna omrežja z visokomodno mantro, komadom neskončnega ponavljanja besede Versace, njegov drugi album pa je ena najbolj pričakovanih plošč letošnjega leta. K temu je pripomogel trenutni glavni frajer ameriških serijalk Donald Glover, ki je skupino razglasil za Beatle sedanje generacije. Culture je meril visoko in cilj tudi dosegel. Je malo manj gangsterski in bolj spoliran od prvenca. Strnjeno nametavanje zlogov in hudo natančne ter neštete podaje besed so manj abstraktni, špricanje šampanjca pa bolj artikulirano. V edinstvenem ozračju med ležernostjo in strašljivostjo, nelagodnim hedonizmom in neizpodbitno samozavestjo. Ki vtis pokvari z mlačnim koncem. Več

  • Borka

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Plošča

    Ichisan: Aperitiv

    Čisto pravi producentski albumi domače plesne elektronike niso prav pogosta praksa. Tako je skoraj deset let po začetku nadvse uspešnega založniškega pohoda krajših formatov ljubljanski mojster ulične fotografije Igor Škafar postregel tudi z dolgometražnim prvencem. Z albumom kozmičnega diska in žlahtnega zvoka, ki se mu nikamor ne mudi. Aperitiv je poklon zvoku kultnih sintetizatorjev in predvsem zvoku osemdesetih let, ki prikima raznim svetlejšim plesnim tradicijam, od italodisca do wava, in na katerega bi težko stlačil več melodij. Takšne pobude prepogosto delujejo kot zbirke in ne zaokroženi albumi, Ichisan pa se temu vsaj delno izogne s spremembami tempa in slogovnimi ovinki. Venček, primernejši za ogrevanje kot za vrhunce klubskih poplesavanj. Več

  • Borka

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Plošča

    William Basinski: A Shadow of Time

    Kako narediti kaj zanimivega iz kratkih in neskončno ponavljajočih se zvočnih in glasbenih fraz, je eno osrednjih vprašanj, ki si jih postavljajo ustvarjalci robnih in tudi najbolj popularnih glasbenih praks. Enega od radikalnih odgovorov ponuja raziskovalec zank magnetofonskega traku William Basinski. Njegov novi album sestavljata dve približno dvajsetminutni skladbi. Prva je magnetofonskotračni slavospev ali posvetilo Davidu Bowieju, igra ali napetost dveh kratkih glasbenih zank, ki se počasi sesedata, razkrajata. Druga je hudo razvlečen drone starega sintetizatorja Voyetra-8 z dodatki šuma, glasbenih zank in kopice efektov, ki se spet zelo počasi razkraja. Minljivost je torej osrednja tema projekta, ki teče z občutkom. Brez naglice. Več

  • Borka

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Plošča

    Wiley: Godfather

    Med velikimi, pompoznimi naslovi v lanskem glasbenem tisku je bil tudi ta, da je bilo leto 2016 leto vrnitve grima, britanskega avtohtonega (uličnega) sloga emsijanja. Gre za slog, na katerega sta ključno vplivala tradicija jamajških zvočnih sistemov (ki je na Otok s priseljenci prišla zgodaj, že v šestdesetih letih) in sodobni ameriški rap. Razvil se je neposredno iz jungla in garagea. Grime so lani v ospredje, na naslovnice, lestvice in svetovne odre ponovno postavila imena, kot so Skepta, JME in Stormzy. A s pomembnim premikom. Pred desetletjem so prvaki grima, med katerimi sta izstopala Dizzee Rascal in Wiley, na vrhuncu popularnosti preskočili v bolj plesne, prijazne pop obrazce. Lani ni bilo tako. Grime se je s svojo surovostjo prebil v pop, in to brez prilagajanja. Več

  • Borka

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Plošča

    Bonobo: Migration

    Subtilni premik britanskega mojstra kavčarskih nizkih obratov Simona Greena k bolj klubskim udarcem je star že dva albuma. Toliko časa v njegovem nasičenem, organskem, gostem soku čutimo nežen priokus cehovskih kolegov, kot so Four Tet, Daphni in Burial. In po nekoliko nepričakovanem uspehu zadnje plošče North Borders razlogov za spremembe ni. Migration je še en Greenov tehnični apgrejd, velik odmerek harmonije in melodik, značilnih, v živo posnetih godal in pihal, z nekoliko več plesnega ritma in ustaljenim odmerkom vokalnih posnetkov z gosti, kot so Milosh (Rhye), Nick Murphy (Chet Faker) in Nicole Miglis (Hundred Waters). Bonobo v najkompaktnejši izdaji, s precej dinamike in kar nekaj generičnimi trenutki. Več

  • Borka

    13. 1. 2017  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Plošča

    Ab-Soul: do What Thou Wilt.

    Kot je značilno za zamudniške albume, je tudi četrti album kalifornijskega raperja Ab-Soula neusklajen in nedosleden konglomerat zamisli in zvokov. Član založbe Top Dawg Entertainment oziroma zvezdniške ekipe Black Hippy nam v dolgih sedeminsedemdesetih minutah pove veliko: o teoriji spolov, teoriji zarote in praksi uživanja prepovedanih tvarin. Ljubezen do žensk, prijateljev in drog, nič ljubezni do sistema nadzora. Besednim zankam, ugankam in premetankam je včasih kar težko slediti, še najbolj pa navdušijo kompleksne strukture res preprostega jezika. Do What Thou Wilt. je precej čuden album, Ab-Soula pa hkrati slišimo v top in tudi najbolj brezvezni izdaji. Majavo. Več