MLADINA Trgovina

Borka

  • Borka

    27. 5. 2016  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Skepta: Konnichiwa

    Za evropske kitarske bende je preboj v ZDA nadvse težka reč, pomislite pa, kako je šele z raperji. A trenutnemu londonskemu kralju grima Skepti je lani uspelo točno to. Na krilih dveh najpomembnejših himn žanra zadnjih let (That’s Not Me in Shutdown) se je veteran vrnil v velikem slogu in na noge dvignil mladino po vsem svetu. Več

  • Borka

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Beck: Colors

    Trinajsti je prišel na petek, trinajstega. Novi album žanrskega žonglerja Becka je nastajal kar štiri leta, največ pa o njem pove to, da ga je sestavljal počasi skupaj s superproducentom Gregom Kurstinom. Skupaj sta odigrala tudi lep del instrumentacije. Colors je tako pričakovano najbolj brezbrižna pop plošča iz Beckove razmetane, barvite in obsežne diskografije. Je kraljica v kraljestvu toplih in veselih barv. Je paket lahkotnih besedil in refrenov, ki si jih zlahka požvižgujemo, a jih stežka ločimo med seboj. Paket jasnih, ploskih struktur in songov. Ironija pa je, da Beck skladbo o tem, kako je pokonci vso noč, ker ga žura, napiše bolje od večine kolegic in kolegov, ki popu prodajo svoje celotne kariere. Več

  • Borka

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Beyi: Ash

    Druga plošča tandema francosko-kubanskih dvojčic nigerijskih korenin Ibeyi formalno skoči na tirnice, ki jih je položil že prvenec. Spet gre za meditativne balade grenko-sladke draži, za milozvočno vokalno predstavitev večnih tem, kot sta minljivost in neenakopravnost. Spet gre za preprosto programirane bite, okoli katerih se plete kup tolkalskih gruvov, najpogosteje cajóna, za klavirske harmonije, elektronske dodatke, za bogastvo spremljevalnih vokalov. Spet je produkcijo podpisal vodja založbe XL Richard Russell. Mešanica besedil v angleščini, španščini in jeziku yoruba na trenutke sicer deluje malce lahkoverno, a nekričeča glasbena podstat ponovno potrjuje: jasnost sporočil ni odvisna od njihove glasnosti. Več

  • Borka

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Four Tet: New Energy

    Eden najbolj profiliranih britanskih električarjev preteklega dvajsetletja Kieran Hebden muziko rad uokvirja. Predzadnja plošča je bila tako poklon prelomu, ki se je zgodil na britanski klubski sceni v prvi polovici devetdesetih let, pri zadnji pa je za izhodišče vzel indijsko raga glasbo. A obljube, ki jo daje z naslovom, ne izpolni. New Energy (Nova energija) kljub stilskemu zasuku Foura Teta v zadnjih letih, ko se je približal plesišču house glasbe, do tja ne zleze, bolj kot v klubovje sodi na kakšen močno sčiliran after. In je tudi takoj prepoznavno »fourtetovski« – nikamor ne hiti, je izrazito melodičen, ambientalen, od časa do časa pokuka nazaj v devetdeseta leta, narejen je spet z osnovno programsko opremo. Nič novega, nič visokoenergetskega. Več

  • Borka

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Benjamin Clementine: I Tell a Fly

    Benjamin Clementine, ki smo ga nedavno poslušali tudi v Ljubljani, nima le nenavadnega glasu, le nenavadnega načina igranja klavirja in ne sklada le nenavadne glasbe. Ima tudi nenavadno zgodbo, kot nalašč za oblikovanje »umetnikovega profila«, ki ga brusi piarovska mašinerija. Vendar ni bila ključna za to, da je leta 2015 za prvenec At Least For Now nepričakovano prejel nagrado mercury. Zasluge za to je imel prej njegov neverjetni, markantni tenor, njegov pop, ki bi po novejših standardih pop glasbe lahko pogrnil na vsej črti. Tako pa je bil postavljen na piedestal britanskega klavirsko-baladnega popa in s svojo svežino nas pri tem spomnil na čase, ko so se tudi v paradnih panogah mainstreama še dogajali raziskovanje in odkloni. Seveda je treba vendarle upoštevati, da gre za izvajalca s premišljenim imidžem in da nagrado mercury podeljujejo z določeno drznostjo; izbira nikoli ni povsem predvidljiva. Več

  • Borka

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Tricky: ununiform

    Najbolj hrapavo raskav glas bristolskega sloga trip hopa se vrača z že trinajstim albumom. Glavna novica je nedvomno ta, da po skoraj petnajstih letih Tricky spet sodeluje z Martino Topley-Bird, torej glasom, ki je (so) definiral njegove prve, prelomne plošče. Najbolj bizarna novica pa je, da je ploščo pomagal šravfati Jay-Z. Drugih gostov ni malo, so tudi precej pestra druščina, ki pa le redko prispeva zares kaj bistvenega. ununiform je nepretresljiva mešanica programiranega in odigranega. Industrije, sivine, plesnega udarca in spevne balade. Manj grenka od večine Trickyjevega opusa in precej bolj navadna od njegovih vrhuncev. Brez kritičnih kiksov, a tudi brez čudaškega sveta, ki je Trickyja delal tako zunajserijskega. Več

  • Borka

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    Prophets of Rage: Prophets of Rage

    Tri četrtine skupine Rage Against The Machine, plus mastermind zasedbe Public Enemy Chuck D, plus njen didžej Lord, plus najbolj znana faca Cypress Hillov B-Real so Prophets of Rage. Superskupina, njeni člani si radi pravijo »elitna posebna enota«, je nastala lani kot eden hrupnih glasov bentenja »naprednejšega« dela ameriškega ljudstva nad domačim političnim dogajanjem. Sedaj protestira s prvencem tež kih kitarskih rifov in revolucionarnih parol na obroke ali časovnim strojem, ki nas zaluča v najboljša leta križanca rapa in hard cora, torej nekam na sredino 90. let. Žal pa niti približno ne doseže udarne moči najočitnejših referenc, torej sestavnih delov. Plošča med seboj težko ločljivih posnetkov in brezpogojne nostalgije. Več

  • Borka

    15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Mount Kimbie: Love What Survives

    Dvojec Mount Kimbie so z le peščico izdaj za pasom hitrostno proglasili za eno ključnih imen britanskega »novega« zvoka elektronike ali »post dubstepa« – bolj primernega izraza se pač niso spomnili. To je bilo leta 2010. Po precej odmevnem prvencu in preveč pevsko razpoloženem nadaljevanju je sledila štiriletna založniška pavza. Na tretjem albumu tandem vokalne hakeljce prepusti profijem: z Jamesom Blakom, Kingom Krulom in Andreo Balency je v preteklosti že sodeloval, z Mico Levi pa zdaj prvič. Love What Survives se sicer deloma ujame v zanko trenutnih »študiramo krautrock in new wave« trendov, a bendovska forma vseeno brenka in tipka celovito ter sklenjeno. Post-Kimbie? Več

  • Borka

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Ghostpoet: Dark Days + Canapés

    Ghostpoetov vzpon med junake bolj robnega dela britanskega popa je nekoliko počasnejši, kot je sprva kazalo, da bo, a s tremi ploščami v štirih letih se je utrdil kot takoj prepoznavna stalnica. Spotoma je začetni, pretežno elektronski zalet premislil z bolj altrockovskimi prijemi. Četrta plošča le utrjuje okope. Govori nam, kar že vemo: prihodnost ni svetla in že v sedanjosti so dnevi temni. Govori z Ghostpoetovim pečatom, glasom, ki je hkrati raven kot panonska nižina, a nadvse intriganten, neprizadeto na meji med petjem in pripovedovanjem. Je plošča mračnih balad, prostorskih pasaž, epskih kitarskih rifov in melanholije brez pretiravanja ali napihovanja. Je še ena potrditev nekričeče edinstvenosti. Več

  • Borka

    8. 9. 2017  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Action Bronson: Blue Chips 7000

    Ko je Action Bronson prvič stopil na oder svetovne prepoznavnosti, je bil dokaj nelaskavo zaznamovan kot »tisti beli newyorški raper, ki ima glas na las podoben Ghostface Killahu«, članu kultnih Wu-Tang Clan. A ta »beli raper« iz Queensa, sin albanskega očeta in judovske mame, bivši dokaj uspešni kuharski chef, je potem hitro pokazal, da ne gre za minuto slave zaradi imitiranja. Z jahanjem predvsem preprostih zank funka, prog rocka ... skratka, glasbe preteklosti je dostavil svojstven tok besed. Povsem ležeren, raskavo piskav, 24 ur na dan zakajen tok zgodb čarobnega sveta skanka, petične kulinarike, prostitutk. Hoja po tanki vrvi med eksplicitnim humorjem in vulgarnostjo. Več