MLADINA Trgovina

Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    26. 10. 2017  |  Politika

    Vojna napoved medijem?

    Češki predsednik Miloš Zeman si je na tiskovni konferenci prejšnji petek, dva dni pred parlamentarnimi volitvami, privoščil neslano šalo. Med svojim govorom je mahal s plastično repliko avtomatske puške AK-47 v rokah, namesto nabojnika je bila v njej prazna steklenica češkega žganja, in zadovoljen s svojo domislico zbrane predstavnike medijev opozarjal na napis na puški. Na njej je pisalo: »Novinarjem.« Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Politika

    Luka Lisjak Gabrijelčič, poznavalec razmer v Španiji in Kataloniji

    Z dr. Lisjakom Gabrijelčičem, zgodovinarjem, urednikom revije goriških študentov humanističnih ved Razpotja in izvrstnim poznavalcem razmer v Španiji in Kataloniji, smo se pogovarjali o zgodovinskih vzrokih sedanjih napetosti med Španijo in Katalonijo, o različnih oblikah katalonskega in španskega nacionalizma, o nastanku in zagatah današnjega »asimetričnega« ustroja Španije in kaj katalonska »ruptura«, enostranski prelom z Madridom, pomeni za druge evropske separatistične regije. Pa tudi o ravnanju EU v »iskanju« miroljubnih in demokratičnih rešitev. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    1. 9. 2017  |  Mladina 35  |  Kultura

    Stefan Hertmans, književnik

    Belgijski pisatelj Stefan Hertmans, ki se je rodil leta 1951 v flamskem Gentu, je avtor več kot dvajsetih leposlovnih del, v svetovni javnosti pa je najbolj znan po romanu Vojna in terpentin. V romanu, izšel je leta 2013, je na podlagi obsežnih spominov svojega dedka, flamskega slikarja, slikovito opisal kulturne, politične in družbene razmere v Belgiji na prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje in grozodejstva 1. svetovne vojne skozi oči navadnega vojaka. Dobitnik najpomembnejših literarnih nagrad na nizozemskem govornem območju je prejšnji teden kot častni gost festivala Dnevi poezije in vina prebral Odprto pismo Evropi in v njem Evropejce pozval k oblikovanju strpne, socialne in demokratične Evrope, ki bi znala iz globalizacije prevzeti najboljše in se postaviti po robu silam nacionalizma. Več

  • Marjan Horvat

    25. 8. 2017  |  Mladina 34  |  Družba

    Prekmurski Slomšek. Antisemit?

    Predsednik Borut Pahor se že od začetka mandata ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom odpravi v Črenšovce in tamkaj položi venec pred spomenikom narodnega buditelja, duhovnika, politika, založnika in urednika Jožefa Klekla st. (1874–1948). Klekl st. je bil, poleg Ivana Jeriča, svojega malega bratranca Jožefa Klekla ml. in že prej Franca Temlina ter Števana in Mikloša Küzmiča, med tistimi narodno zavednimi Slovenci, ki so na prehodu iz 19. stoletja v 20. stoletje, v času hudega vala madžarizacije, utrjevali narodno zavest Slovencev med Muro in Rabo. Klekl st. je v svojih časopisih, zlasti v Novinah, v prvi polovici prejšnjega stoletja seznanjal prekmurske Slovence z dogajanjem v Slovenski krajini (kakor se je tedaj imenovalo Prekmurje), z razmerami v matici in drugod po svetu, posebno pozornost pa je namenjal prekmurskim izseljencem, saj je objavljal zapise ali pričevanja o njihovem življenju v tujini. Več

  • Marjan Horvat

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Politika

    Andrej Rozman Roza, predsedniški kandidat

    Minulo sredo je kandidaturo za predsednika Slovenije, volitve bodo letos novembra, napovedal književnik, prevajalec in gledališčnik Andrej Rozman Roza. Mojster pisne in žive besede, prejemnik najpomembnejših nagrad za književnost, pravi, da se je v boj za predsedniški stolček vključil, da bi vrnil funkcijo najvišjega državnika tistemu, ki mu pripada: ljudstvu. Če so se politične stranke oddaljile od ljudi in v resnici ne zastopajo interesov večine, bi se moral po Rozmanu vsaj predsednik jasno postaviti na stran ljudi in spregovoriti o njihovih resničnih težavah, strahovih in upanjih. Za zgled ustrezne predsedniške drže ponuja v premislek ravnanje pokojnega predsednika Janeza Drnovška, ki je leta 2006 domačine Ambrusa, ki so tik pred božičem zahtevali izselitev Romov, retorično vprašal: »A ste vi ljudje? Ali kaj ste?« Po Rozmanu se je Drnovšek »iz politika spet prelevil v človeka. S svojo spremembo je na novo opredelil predsedniško funkcijo in nakazal, kako bi moral ravnati predsednik,« zlasti takrat, ko so ogroženi pripadniki najranljivejših družbenih skupin. Več

  • Marjan Horvat

    9. 6. 2017  |  Mladina 23  |  Družba

    Cenzura v Mariboru

    Razstava Vojna in WWW – Kurdi v Siriji in spletna omrežja, ki so jo kuratorji Jan Babnik, Iza Pevec in Uroš Abram zasnovali v sklopu dogodkov, posvečenih Levu Nikolajeviču Tolstoju v Cankarjevem domu, je na začetku maja gostovala v mariborski galeriji EPEKA. Vendar so jo umaknili že teden dni po odprtju. Več

  • Marjan Horvat

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Svet

    Pohod »skrajnega centra«

    Na francoskih predsedniških volitvah minulo nedeljo sta se v skladu z napovedmi javnomnenjskih anket v drugi krog volitev, ki bo 7. maja, uvrstila skrajno desna voditeljica Nacionalne fronte Marine Le Pen z 21,4 odstotka in »sredinski« liberalec Emmanuel Macron s 24 odstotki glasov. Prvič po 2. svetovni vojni sta se v drugem krogu znašla kandidata, ki ne pripadata republikancem ali socialistom. Več

  • Marjan Horvat

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Zakaj se učimo le o pisateljih?

    Ni naključje, da se veliko mladih (žensk) – med njimi je tudi Manca R. Renko, avtorica zanimivega življenjepisa (prezrte) pisateljice Zofke Kveder – sprašuje: Zakaj se učimo le o pisateljih? Zakaj v osnovnošolskih in srednješolskih berilih ni žensk? Več

  • Marjan Horvat

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Svet

    Boj za pravico do splava

    Na Irskem, v globoko katoliški in konservativni družbi, 8. člen ustave, sprejete leta 1983, državljankam prepoveduje prekinitev nosečnosti. S kasnejšo spremembo ustave – ta izenačuje »pravico do življenja nerojenega« s »pravico do življenja matere« – so splav dovolili le, če je ogroženo življenje matere. Zagrožena kazen za nedovoljeni splav je 14 let zapora. Več

  • Marjan Horvat

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Politika

    Tukaj se (spet) govori samo nemško

    V zadnjih letih, po odhodu ksenofobnega Jörga Haiderja, se je zdelo, da je avstrijska Koroška vendarle stopila na pravo pot za pomiritev napetosti med nemško govorečo večino in slovensko manjšino. Z izvolitvijo novega predsednika Aleksandra Van der Bellna, liberalca iz vrst Zelenih, ki se je v inavguracijskem govoru konec januarja zavezal »biti predsednik vseh v Avstriji živečih ljudi«, se je upanje še okrepilo. Toda ko je Van der Bellen minuli torek v Bruslju evropske poslance opozarjal na posledice naraščanja nacionalizma in populizma, zavedajoč se, da »nobene težave ni mogoče rešiti s kršitvijo dostojanstva ljudi, zavračanjem vsega, kar je drugačno, omejevanjem temeljnih pravic in oblikovanjem novih zidov in krepitvijo nacionalizma,« so se Slovenci na Koroškem spet znašli v primežu nazadnjaških sil. Več