Luka Volk
-
Ko so ljudje sredi Soške doline pred leti začeli opozarjati, da tovarna seje smrt, so jih vedno znova utišali. O tamkajšnjih okoljskih aktivistih iz društva Eko Anhovo se je dolgo govorilo kot o nekakšnih premaknjencih, nekih čustvenih čudakih. Poskušali so jih na vsak način diskreditirati. A ne samo to. Najvztrajnejši so na dom prejemali pisma odvetniških pisarn in grožnje.
-
Poljsko je predlani pretresla zgodba 37-letne Agnieszke iz Čenstohove. Bila je v prvem trimesečju nosečnosti z dvojčki, a je bila zaradi vse hujših bolečin v trebuhu pripeljana v bolnišnico. Po pregledu so ugotovili, da je eden od plodov umrl. Toda zaradi zakonodaje niso dovolili odstranitve. V trebuhu je bila zato prisiljena naslednjih sedem dni nositi mrtvega otroka, dokler ni umrl še drugi dvojček. Ročno ekstrakcijo plodov so opravili šele dva dni kasneje. Njene življenjske funkcije so se zatem poslabšale. Manj kot mesec kasneje je družina prejela klic, da je umrla.
-
Začetek poti / Zakon o prostovoljnem končanju življenja
Pobudniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so že julija lani državnemu zboru izročili zahtevano število podpisov volivcev, potrebnih za vložitev zakona v zakonodajni postopek. Na vrsto je prišel šele sedaj, na marčevski redni seji bosta opravljena prvo branje in tudi razprava poslancev, v kateri bodo ti ugotavljali, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.
-
Kaj je »kulturni marksizem«? Ta na prvi pogled prepričljiva besedna skovanka je teorija zarote, priročno orodje, ki so si ga izmislili na desnici, nato pa naprtili levici. Je prazen označevalec, s katerim na desnici kažejo na domnevno pokvarjenost ali izrojenost levice in liberalcev. Enkrat je kulturni marksizem zavzemanje za liberalnejšo družbo, drugič spolna usmerjenost, tretjič (zlasti zadnje čase) pa vse vrste okoljskih politik.
-
SDS / Kako v praksi poteka širjenje laži?
Nekateri prebivalci Slovenskih Konjic so že od januarja na nogah, država naj bi v njihovo občino nastanila migrante. Vendar pa gre pri vsem skupaj za povsem izmišljeno zgodbo, ki je nastala v logih SDS. Zgodba je učbeniški primer širjenja laži in dezinformacij, ki so namenjene strašenju ljudi, zato si njen potek oglejmo nekoliko pobliže.
-
Cecilia Gentili, »svetnica« in »mama vseh kurb« v enem
Cecilia Gentili je bila dolgoletna borka za pravice transspolnih oseb in spolnih delavcev, zavzemala se je predvsem za njihov enakopravni dostop do zdravstvene oskrbe, pomembno je prispevala k dekriminalizaciji prostitucije v New Yorku. Nastopila je tudi v priljubljeni seriji Pose, posvečeni legendarni newyorški ballroom kulturi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Bila je tako rekoč ikona ameriške LGBT-scene.
-
Platformni delavci (za zdaj) ostajajo brez pravic
Evropski parlament in svet sta po dveh letih le dosegla dolgo pričakovani dogovor o novi direktivi o delu prek platform. Predlog naj bi, sicer v okrnjeni različici, prinesel ureditev pravnega položaja delavcev, ki storitve ponujajo prek platform, kot je Uber ali recimo Wolt, ki velja za priljubljeno kurirsko službo tudi pri nas, vendar ti pri platformah, četudi ima njihov odnos z delodajalcem vse značilnosti delovnega razmerja, niso zaposleni. Direktiva bi delavcem omogočila tudi večjo preglednost nad algoritmi, ki jim delegirajo delo, in seznanjenost s tem, katere njihove osebne podatke shranjujejo platforme. Kljub podpori večine članic EU, predlog je podprlo kar 23 držav, tudi Slovenija, pa je njegova usoda negotova, saj ni prejel potrebne podpore kvalificirane večine.
-
Nika Kovač, antropologinja, aktivistka in direktorica Inštituta 8. marec, je v zadnjih letih z novim pristopom preoblikovala način delovanja civilne družbe v Sloveniji. Ta novi način političnega in družbenega delovanja, ki ga je razvila skupaj s sodelavkami in sodelavci, so prepoznali tudi v tujini in jo začeli prositi za nasvete. Zato danes s številnimi aktivisti iz najrazličnejših držav deli izkušnje, ki jih je nabrala doma, obenem pa lahko od blizu opazuje in spoznava obnašanje populistov in avtoritarnih politikov po vsem svetu. Pravi, da se med seboj ne razlikujejo kaj dosti.
-
Tekma z Izraelom bo, a verjetno bodo na njej tudi protestniki
Dor Saar, članica izraelske ženske košarkarske reprezentance, je pred tekmo z Irsko prejšnji teden dejala, da so irske tekmice »precej antisemitske«, zaradi česar je »pričakovati močno tekmo«. To je dodatno podžgalo irsko ekipo, ki so jo nekateri pozivali, naj tekmo odpove zaradi genocida, ki ga Izrael izvaja nad palestinskim ljudstvom. Če bi to storili, so zapisali pri ekipi, bi lahko tvegali kazen Mednarodne košarkarske zveze (FIBA) do 80 tisoč evrov in začasno prepoved tekmovanja. Zato so se irske košarkarice odločile za drugačen manever – z nasprotnicami se pred začetkom tekme niso hotele rokovati.
-
Poslanec SDS – in kandidat za evropskega poslanca – Branko Grims je po duši pripovedovalec pravljic. Ste že slišali tisto, da se Zemlja ne segreva, temveč se v resnici ohlaja? O tem priča dejstvo, da je črni panter, (domnevni) simbol Karantanije, izumrl, ker se podnebje v Evropi ohlaja, ta pa je bil dolgo navajen na toplejše razmere. Kaj pa tisto, kako naj bi predlani oktobra, kmalu zatem, ko je neki človek na ulici napadel Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, tudi sam doživel fizični napad pred parlamentom in ob tem komajda ubežal smrti? Policija je nato sicer ugotovila, da je bilo drugače: do fizičnega stika med njim in napadalcem sploh ni prišlo.
-
Razbijanje tabujev / Oddaja, v kateri se o spolnosti mladih pogovarjajo – mladi
Na nacionalki je zaživela oddaja Prvič. Gre za desetdelno dokumentarno serijo, v kateri se bo raznolika skupina mladih vsak teden pogovarjala o spolnosti. Tokrat so odkrito spregovorili o puberteti, o prvih občutkih vzburjenja, dlakah po telesu, menstruaciji, mutiranju in še o čem.
-
Tudi slovenski glasbeniki za izključitev Izraela
Skupina nevladnih organizacij, z Gibanjem za pravice Palestincev na čelu, ter glasbenikov in kulturnikov je RTV Slovenija pozvala, naj znotraj Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki bdi nad organizacijo Evrovizije, sproži postopek za izključitev Izraela iz zveze in evrovizijskega tekmovanja. Med podpisniki sta tudi Zala Kralj in Gašper Šantl, dvojec, ki je Slovenijo na Evroviziji zastopal leta 2019, in Tomaž Mihelič iz skupine Sestre, ki je državo zastopala leta 2002, pa Jernej Dirnbek - Dimek (Mi2), Tomislav Jovanović - Tokac (Dan D), Saša Vipotnik (AKA Neomi), Aleksandra Ilijevski (Pliš), Zlatko, Masayah, N’toko, Domen Valič, Svetlana Makarovič in Boris Cavazza, če jih naštejemo samo nekaj.
-
Nove obrambne strategije republike Slovenije med drugim v ospredje postavlja vprašanje popolnitve vojske, za kar, tako v strateških dokumentih, ki so jih pripravili na obrambnem ministrstvu, rešitev vidijo ne le v stalni sestavi in pogodbeni rezervi, ampak tudi v obvezni rezervi. »Na podlagi odločitev pristojnih organov bo naraščanje lahko temeljilo tudi na obvezni rezervi ter možnosti selektivne oziroma splošne vojaške obveznosti in uvedbi vseh sestavin vojaške ter preostalih obrambnih dolžnosti,« je zapisano v dokumentih.
-
Pater Branko Cestnik, ki deluje v župniji Frankolovo, ni navaden duhovnik. Piše spletni dnevnik, nekoč je v njem zapisal celo, da bi se moral Janez Janša umakniti iz politike, pogosto komentira aktualne zadeve na platformi X in zna biti precej kritičen do cerkve. Živel je v velikih evropskih prestolnicah, tudi v Nemčiji, kjer je pomagal pri integraciji beguncev, a obenem svari pred domnevno islamizacijo Evrope in grozotami feminizma.
-
Pisateljici so zaradi načelne drže odpovedali gostovanje v Avstriji
Mlada pisateljica Lana Bastašić, ki se je rodila v Zagrebu, a je večino življenja preživela v Banjaluki, je za literarni prvenec Ujemi zajca prejela nagrado Evropske unije za literaturo 2020. S knjigo se je odpravila po svetu, vrstili so se prevodi, tudi v slovenščino, nekateri so jo oklicali celo za Eleno Ferrante z Balkana. Ne samo knjiga, odkar je z njo doživela tolikšen uspeh, je skoraj kot nomadka po Evropi potovala tudi sama – nazadnje je zatočišče našla v Berlinu. Tam je podpisala pogodbo z ugledno založniško hišo S. Fischer. Resnično ji je uspel veliki met, a zdaj je bila vse to pripravljena spustiti iz rok. Zaradi načelnosti.
-
Nataša Žiger je že več kot 30 let učiteljica slovenščine, poučuje na ljubljanski Gimnaziji Poljane. V tem času, pravi, se je marsikaj spremenilo. Ko je začela poučevati, je nepravilno postavljanje vejic v spisih veljalo za res hudo napako, eden njenih takratnih kolegov je bil zaradi manjkajočih vejic pripravljen dijaku dati celo negativno oceno. »Če bi to hotela narediti danes, ne vem, ali bi našla spis za pozitivno oceno,« pravi. A to ni še nič, nepravilno postavljanje vejic je pri dijakih danes še najmanjša težava.
-
»Če družba ne ve, kaj početi z mladimi, potem smo jih pustili na cedilu«
Jani Kovačič je glasbenik in kantavtor, doštudiral je filozofijo in sociologijo, večino življenja je poučeval. Učitelj je bil vse od leta 1982, od tega zadnjih 30 let profesor filozofije na ljubljanski Gimnaziji Bežigrad. Lani se je upokojil. Ko smo ga pred leti vprašali, česa se je mogoče naučiti od mladih, je dejal, da »največ o tem, kakšen je svet v resnici«. Mladi so vedno ogledalo družbe, so odsev sveta, v katerem odraščajo. Z Janijem Kovačičem smo se med drugim pogovarjali tudi o tem – kakšno podobo v ogledalu slikajo generacije dijakov, ki jih je poučeval.
-
Slovenija bi Evrovizijo lahko pozvala, naj s tekmovanja izključi Izrael
Več kot tisoč glasbenikov iz Švedske, ki letos gosti Pesem Evrovizije, je pozvalo k izključitvi Izraela s tekmovanja. V odprtem pismu so zapisali, da Evropska radiodifuzna zveza (EBU), ki bdi nad organizacijo prireditve, s tem, ko Izraelu dovoli nastopiti, »izkazuje izredna dvojna merila, ki spodkopavajo verodostojnost te organizacije«, EBU je namreč predlani po ruskem napadu na Ukrajino s tekmovanja izključila Rusijo. »Če so države, ki se postavljajo nad mednarodno pravo, dobrodošle na mednarodnih kulturnih prireditvah, s tem trivializiramo mednarodno pravo in izbrišemo trpljenje žrtev.« Še prej so podoben poziv podpisali finski in islandski glasbeni ustvarjalci.
-
Na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v švicarskem alpskem letovišču Davos se vsako leto zberejo superbogati in supervplivni, gospodarstveniki in voditelji, elita pač, ki se tam mreži, lobira, sklepa posle. In išče rešitve za najhujše krize tega časa – pa četudi se v njej praviloma najdejo krivci za nemalo teh kriz. Prav zaradi te hinavščine dogajanje vsako leto spremljajo protesti.
-
Pavel Rupar je bil v življenju že marsikaj, bil je župan Tržiča, poslanec SDS in zapornik. Iz zapora, kjer je odsedel enoletno kazen zaradi oškodovanja tržiškega občinskega proračuna in zlorabe položaja, je prišel prerojen. Tako vsaj pravi. Iz politike se je za nekaj časa umaknil, ukvarjati se je začel s prenavljanjem kopalnic in hiš, v Tržiču je dal postaviti kip Jakoba Aljaža, nabiral je regrat za sokrajane in po ulicah reševal zapuščene živali. A nato je spet zaslišal klic – klic dolžnosti.
-
Elon Musk si želi odpuščanja za izkazano podporo antisemitizmu
Hiperkapitalist Elon Musk, ki je kupil Twitter in ga spremenil v X, je že vse od prevzema platforme deležen očitkov, da je ta odtlej (še bolj) prežeta s sovražnim govorom in sovražnimi vsebinami. To ni presenečenje: eden glavnih Muskovih namenov je bila »demokratizacija« tega spletnega prostora; Musk je eden od zagovornikov koncepta svobode govora, po katerem je bruhalcem sovraštva dovoljeno tako rekoč vse.
-
25. 1. 2024 | Družba
Slovenija bi Evrovizijo lahko pozvala k izločitvi Izraela
Odločitev Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki bdi nad organizacijo Evrovizije, da Izraelu dovoli udeležbo na letošnji Evroviziji, je dvignila precej prahu. Več kot 1.400 finskih glasbenih ustvarjalcev je podpisalo poziv finski javni radioteleviziji Yle, naj bojkotira Evrovizijo, v kolikor bo ta Izraelu res dovolila udeležbo na tekmovanju, pred tem je podoben poziv islandski RÚV podpisalo tudi Islandsko združenje skladateljev in avtorjev besedil. Z RÚV so predvčerajšnjim sporočili, da možnost bojkota ni izločena.
-
Odnosi med predsednikom države in predsednikom vlade, če ne štejemo Janeza Drnovška in Janeza Janše, so bili redko tako razgreti, kot so sedaj. Nesoglasje med Natašo Pirc Musar in Robertom Golobom je doživelo vrhunec z imenovanjem Tatjane Bobnar za predsedničino svetovalko, potem ko je odstopila s položaja notranje ministrice zaradi Golobovega domnevnega političnega vmešavanja v delo policije. Zdaj se je še zaostrilo, ko je predsednica v nedavnem intervjuju za N1 dejala, da bi moral premier, če bo protikorupcijska komisija (KPK), ki preiskuje primer, ugotovila, da je kršil integriteto, odstopiti.
-
Kamorkoli boste pogledali, boste našli podkaste. Imajo jih spletni vplivneži, omislil si ga je že tako rekoč vsak večji medij, prvi Radio Slovenija, a danes ga imajo tudi že N1, Delo in POP TV, če jih omenimo samo nekaj. Še več, po izteku predsedniškega mandata se je zanj odločil tudi Borut Pahor, ta teden je izšel prvi »predsedničin podkast« Moč besede, ki ga vodi Nataša Pirc Musar, prav te dni pa se napoveduje prva epizoda podkasta, ki nastaja v vladnem uradu za komuniciranje. Skratka, podkasti so povsod, prešli so v mainstream.
-
Ruska federacija je leta 2014 anektirala Krim in vzpostavila rusko vladavino nad polotokom, ki je bil okroglih šestdeset let prej sicer dodeljen ukrajinski sovjetski socialistični republiki in nato neodvisni Ukrajini. Dve leti kasneje je na Evroviziji s čustveno balado 1944 slavila ukrajinska predstavnica Jamala. Pevka krimskotatarskega rodu je pesem posvetila svoji prababici, ta je bila ena izmed okoli 250 tisoč Tatarov, ki jih je leta 1944 s krimskega polotoka dal deportirati sovjetski diktator Josif Visarionovič Stalin v okviru kolektivnega kaznovanja zaradi domnevnega sodelovanja z nacisti. Šlo je za politično sporočilo na sicer apolitičnem dogodku, kot tega (tudi v svojem pravilniku) predstavljajo pri Evroviziji.
-
Evropska komisija je pred koncem leta objavila letno poročilo, ki analizira razvoj nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja v državah Evropske unije. V povezavi z učiteljskim poklicem je za Slovenijo med drugim omenjeno, da se spoprijema s pomembnimi preizkušnjami pri zaposlovanju učiteljev in ohranjanju privlačnosti tega poklica, pa tudi, in to je res skrb zbujajoč podatek, da se kljub na splošno precejšnjemu zaupanju javnosti v izobraževanje velika večina učiteljev v primarnem izobraževanju počuti, kot da družba ne ceni njihovega dela. Le 5,6 odstotka jih meni, da družba njihovo delo ceni, kar spada med najmanjše deleže v Evropski uniji, kjer povprečje znaša 17,7 odstotka.
-
Odpuščeni delavci bi lahko pravico iskali tudi na vrhovnem sodišču
Novogoriška igralniška družba Hit je pred petimi leti zaradi slabšega obiska igralnic začela sanacijo poslovanja, zaposlenim je zato predstavila nove pogoje dela. Lahko so se odločili za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, in sicer za krajši delovni čas (30 ur na teden) ter z delom ob koncu tedna za obdobje treh ali štirih let. Za to se je odločila večina zaposlenih, preostali pa so, milo rečeno, končali na prangerju. Uprava je namreč leta 2022 začela program reševanja vprašanja presežnih delavcev in med tistimi za odstrel so se znašli samo delavci, ki novih pogojev dela niso bili pripravljeni sprejeti.
-
Janez Janša / Slovenski Don Kihot
Rdeče-črna koalicija, koalicija med največjima strankama v državi, SDS in SD, ki se je tu in tam pokazala na lokalni ravni in znotraj javnih gospodarskih sistemov, a nikoli zares na državni ravni, naj bi po novem pomenila vrhunec politične kulture. K temu zadnje čase pozivajo tudi predstavniki gospodarskih združenj.
-
V kakšni formi vstopamo v leto 2024?
Novo leto je priložnost za nov začetek, s tem v mislih si ljudje postavljajo novoletne zaobljube. Med najpogostejšimi naj bi bile tiste, povezane z izgubo teže, fitnesi so prvih nekaj dni v novem letu pregovorno vedno polni, ljudje bi radi prenehali piti alkohol in kaditi, več časa bi radi preživeli z družino ali zamenjali službo. Po drugi strani je novo leto tudi priložnost za pogled nazaj, za premislek o tem, kaj nam je minulo leto prineslo in v kakšni formi vstopamo v novega. Pri tem nam lahko precej pomagajo številke, tiste najzanimivejše so ob koncu leta spet zbrali na statističnem uradu.
-
Po novem bo imela tudi vlada svoj podkast
Če so podkasti svoj čas veljali za nekaj nišnega, jih danes najdemo praktično povsod. Že zdavnaj so se ustalili v ponudbi javnega radia, svojega ima zdaj že večina medijev v državi, minulo leto so doživeli pravi preporod, ne nazadnje si ga je po koncu mandata omislil celo bivši predsednik države Borut Pahor. Potencial tega vse bolj priljubljenega komunikacijskega kanala so prepoznali tudi na ministrstvu za digitalno preobrazbo, kjer zadnjega pol leta dvakrat na mesec objavljajo podkast »o življenju z novimi tehnologijami« Digitalna Slovenija, svojega pa so si zdaj omislili tudi na vladnem uradu za komuniciranje.
