-
Trump pozval k združitvi ZDA in Kanade / »Kako velika država bi bili skupaj!«
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je po napovedi kanadskega premierja Justina Trudeauja o odstopu s položaja vodje Liberalne stranke in predsednika vlade znova predlagal združitev Kanade in ZDA. Če bi se to zgodilo, ne bi bilo nobenih carin, je zapisal republikanec, ki je severni sosedi pred tem grozil s trgovinsko vojno. Več
-
Tujih delavcev nočemo in ne maramo, a jih nujno potrebujemo
V Nemčiji, ki velja za državo, ki daje ton migracijski politiki EU, je minulo leto morda najbolj zaznamovala razprava o migracijah. Država je lani uvedla številne nove protimigracijske ukrepe, navsezadnje pa je predvsem zaradi nesoglasij tudi o teh vprašanjih razpadla vlada. So pa vsi ti ukrepi, ki naj bi v takšni ali drugačni obliki imeli odvračalni učinek, v resnici predvsem notranjepolitičnega pomena v smislu nagovarjanja volivcev. S potrebami nemške družbe nimajo veliko skupnega. Več
-
Papež Frančišek imenoval prvo žensko na čelo enega najvišjih upravnih organov
Papež Frančišek je danes imenoval prvo žensko na čelo enega najvišjih upravnih organov rimske kurije. Kot so sporočili iz tamkajšnjega tiskovnega urada, bo vodenje dikasterija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, ki ureja tudi vprašanja cerkvenih redov, prevzela italijanska redovnica Simona Brambilla. Več
-
Kanadski premier Trudeau napovedal odstop
Kanadski premier Justin Trudeau je napovedal odstop s položaja vodje Liberalne stranke in predsednika vlade. Na položaju premierja bo ostal do izvolitve svojega naslednika na čelu stranke. Trudeau je odstop napovedal le nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami in v času, ko priljubljenost liberalcev upada. Več
-
Sodobna narodnozabavna glasba / Slovenski pozdrav
V petek, 20. decembra, je v ljubljanskem Media parku, na enem od večjih koncertnih prizorišč v prestolnici, potekal koncert, ki sodi k prvi veliki turneji »podeželskega rock’n’roll« ansambla Fehtarji Zan’ga dej, Laškega. Fehtarji promovirajo svoj drugi album, poimenovan po gorenjski napitnici in prvi avtorski pesmi benda, ki je sicer zaslovel s priredbami, kot je smučarsko-žurerska après ski himna Shatzi, ter se v izjemno kratkem času vzpostavil kot mladi up slovenske narodnozabavne scene in eden glavnih protagonistov največjih veselic v državi. Ansambel Fehtarji je narodnozabavne viže postavil v sodobnejši, bolj urban in žanrsko eklektičen kontekst, »našmu kunceptu muske pravmo podeželski rock’n’roll, sej zravn običajnga narodnozabavnga šundra ropotamo še s štrom kitaram, trobilam, pihalam in bobnam,« imajo Fehtarji zapisano na spletni strani. Več
-
Izpisala sem se iz Fidesa, saj ne predstavlja večino slovenskih zdravnic in zdravnikov
Marca lani je Tatjana Dolhar, zdravnica internistka v javnem pismu pisala o tem, da Fides že dolgo ne dela več, da mu je mar za bolnike in njihovo pravico do brezplačnega zdravja, za javno zdravstvo. Več
-
»Človek je živo bitje, ki so mu zrasle noge in mu je v naravi, da se seli«
"Biološko gledano je človek živo bitje, ki so mu zrasle noge in mu je v naravi, da se seli oziroma da hodi naokoli. Mislim celo, da bi bil človek najsrečnejši, če bi se lahko selil, kamor bi se hotel. Odkar pa se je sprevrgla interpretacija človeka, ko se je človek naselil za trajni čas, udomačil živali in rastline, je s tem prišla tudi politična skupnost, ki je postavila normativne meje in regulativo priseljevanja - prihodov in odhodov posameznikov in skupin. Zato ne bi rekla, da je vsaka selitev prisila, so pa skozi čas selitve postajale vse bolj vpete v neke sisteme, in posameznik je imel vse manj možnosti, da se avtonomno odloča, kako in kam se bo selil." Več
-
»Če si postaviš nizka pričakovanja glede tega, kaj te bo osrečilo, boš bolj srečen«
"Mislim, da moraš letvico postaviti dovolj nizko, pa si potem v življenju lahko zelo hitro zadovoljen. Ko sem se odločil, da se bom ukvarjal z glasbo, sem se s tem avtomatično odpovedal novemu avtu vsako leto, ker to pač ne bi šlo. Če si postaviš nizek standard, nizka pričakovanja glede tega, kaj te bo osrečilo, boš bolj srečen, kot če si postaviš zelo visoka pričakovanja." Več
-
Odhajajoči predsednik ZDA Joe Biden je tik pred povratkom Donalda Trumpa v Belo hišo prepovedal naftna vrtanja ob morski obali na številnih lokacijah. Kot so sporočili iz Washingtona, bodo z ukrepom zaščitili vodne površine na skupaj več kot 250 milijonov hektarih. Trump je sicer napovedal množično povečanje proizvodnje fosilnih goriv. Več
-
Permanentna politična propaganda
Malo pred obletnico plebiscita, dogodka, o katerem so sanjale tisočere generacije, dosanjale pa so ga le nekatere, so se po državi pojavili veliki plakati s trditvijo, da Slovenci hočejo državo, za kakršno so glasovali na plebiscitu. Geslo, nastalo pod pokroviteljstvom stranke SDS, nakazuje, da Slovenija danes ni takšna, kakršna bi morala biti. Ni dovolj demokratična, pravična, poštena, ni dovolj slovenska. Vendar to ne drži. Slovenija ima kot država nekaj težav, težave imajo njene demokratične institucije, a opis razmer, ki ga širi SDS, je izkrivljen. Več
-
Bo volja ljudstva, izražena na posvetovalnih referendumih, vendarle uslišana?
Pol leta po tem, ko so volivci potrdili sveženj posvetovalnih referendumov, prihajajo napovedi prvih predlogov zakonov. Čeprav so volivci junija še najbolj množično podprli uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor (70,89 odstotka), uzakonitve tega v tem mandatu verjetno ni pričakovati. Bolj optimistične so napovedi glede uzakonitve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in ureditve medicinske in omejene osebne rabe konoplje. Več
-
Kdo Rosvite Pesek ne bi imel rad?
Septembra lani je Stanka Prodnik v TV komentarju pisala o pogovoru Rosvite Pesek s predsednikoma opozicijskih strank, Janezom Janšo iz SDS in Matejem Toninom iz Nove Slovenije. Na pogovoru se je zgodil zdrs, ko je ob vprašanju o Janševi vladi Rosvita Pesek rekla "naša vlada". Več
-
»Otroke preveč ščitimo pred resničnim življenjem«
"Mladi športniki bodo imeli odrasle vedno za model. Posnemali bodo tisto, kar vidijo, da delajo njihovi starši ali trenerji, in počeli tisto, kar jim je dopuščeno. Velikokrat starši celo sami dajo otroku v roke telefon, da imajo mir. Po drugi strani pa so marsikateri starši preveč zaščitniški do otrok in premalo zaupajo trenerjem oziroma klubom, zato zahtevajo, da ima otrok na treningih ali pripravah telefon ves čas pri sebi. V družbi smo prišli do paradoksa, da otroke preveč ščitimo pred resničnim življenjem in vsem, česar se lahko naučijo samo z neposrednimi izkušnjami, ki so običajno skladne z njihovim razvojnim obdobjem, premalo pa jih varujemo pred digitalnimi vsebinami, običajno neskladnimi z njihovim razvojnim obdobjem, za katere so izrazito ranljivi zlasti v puberteti." Več
-
Robert Golob / »Slovenija je danes država, ki Evropi vliva upanje«
Borut Mekina | foto: Luka Dakskobler
Predsednik vlade – kdorkoli to že je – je politično najmočnejša figura v državi in intervju z vsakim izmed njih je nekaj posebnega. Takšne priložnosti so redke, priprave trajajo dlje časa, pogovornih tem je veliko, skomin novinarja po podvprašanjih ali izpostavljanju samega sebe je ogromno, a čas, na katerega so pozorni predsednikovi svetovalci, ki pri intervjuju sodelujejo v ozadju, je strogo omejen. Ta pogovor je začel predsednik vlade. Še preden smo vključili mikrofon, ga je zanimalo, kako se počutimo ob koncu leta, kako smo dojemali njegovo vladavino. Nato nam je povedal, do katerih spoznanj je prišel letos sam in zakaj je danes bolj pomirjen sam s seboj, kot je bil v prvem mandatnem letu. Zato se nismo mogli upreti skušnjavi, da bi premieru za uvod postavili nekaj splošnejših, večnih, morda celo antropoloških vprašanj o tem, kako je biti slovenski premier, kako je spreminjati in voditi Slovenijo. Več
-
Posebna izdaja Mladine / Zgodovina primorskega antifašizma
Zadnja posebna izdaja Mladine ANTIFAŠIZEM, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, je eno najbolj obsežnih del doslej na področju Mladininih zgodovinskih izdaj. Tokrat smo se lotili antifašizma, enega najbolj svetlih trenutkov Republike Slovenije, ko so v obrambi slovenskega naroda skupaj na isti strani delovali tako liberalci kot komunisti, duhovniki in laiki. A tega poglavja slovenske zgodovine smo se lotili na poseben način: k pisanju smo namreč povabili vse vodilne primorske zgodovinarje z obeh strani meje. Še nikoli doslej v Sloveniji ni izšlo delo, ki bi v poljudnem jeziku in skozi zgodbe ljudi popisovalo to težko obdobje slovenskega naroda. Več
-
Kanadski premier naj bi naznanil svoj odstop
Kanadski premier Justin Trudeau naj bi po poročanju tamkajšnjih medijev v naslednjih dneh, morebiti že danes, naznanil svoj dostop. Za ta korak naj bi se odločil spričo vse večjih trenj in nasprotovanja znotraj svoje Liberalne stranke. Več
-
Rusija naj bi zavzela že 3600 kvadratnih kilometrov Ukrajine
Rusija je lani zavzela skoraj 3600 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, kar je primerljivo z velikostjo španskega otoka Majorka, danes poročajo ukrajinski mediji. Medtem naj bi Ukrajina začela novo ofenzivo v ruski regiji Kursk, ponoči pa naj bi zračni obrambi obeh držav sestrelili na desetine sovražnikovih brezpilotnih letalnikov. Več
-
»Devetdeseta so pokazala, da je človek človeku volk«
"Vojno, v kateri nisem osebno sodeloval, sem doživljal kot travmo. Presenetila me je količina sovraštva, ki je izviralo iz ljudi, ki so živeli drug z drugim. Mislil sem, da smo kot skupnost složni, da se ljudje ljubimo in spoštujemo, a izkazalo se je, da je to daleč od resnice. Devetdeseta so pokazala, da je človek človeku volk. Še vedno si nisem opomogel od tega. Še vedno me moti, da se veliko ljudi s teh območij sovraži." Več
-
»Želja po smehu ne bo nikoli izginila«
V Franciji se bodo v torek z vrsto dogodkov spomnili žrtev terorističnega napada na uredništvo satirične revije Charlie Hebdo leta 2015, ko sta napadalca zaradi objave karikatur Mohameda ubila 12 ljudi. Pri časniku so pred 10. obletnico krvavih dogodkov v Parizu, ki so pretresli državo, danes predstavili posebno izdajo s karikaturami o Bogu. Več
-
Gradnja novega potniškega centra v Ljubljani predvideva tudi rekonstrukcijo okoliških cest. Ena izmed teh je Šmartinska cesta, ki vodi skozi Savsko naselje. Po novem naj bi tamkajšnja križišča zamenjalo veliko krožišče, a da bi bilo to izvedljivo, bi bilo po načrtih treba odstraniti priljubljeno okrepčevalnico Burek Savska in Petrolovo bencinsko črpalko na Šmartinski cesti. Na to so se nekateri stanovalci Savskega naselja, ki opozarjajo tudi na povečanje prometa na območju, odzvali s spletno peticijo »Ohranimo pumpo in burek v Savskem naselju«. Več
-
Okoli 276.000 učencev in dijakov se danes po božično-novoletnih praznikih vrača v šolske klopi. Tokrat so šolarji na počitnicah uživali dvanajst dni. Zdaj jih čaka zaključek prvega ocenjevalnega obdobja, nato pa se bodo sredi februarja nekateri že odpravili na enotedenske zimske počitnice. Več
-
Kdo je slavil na podelitvi zlatih globusov?
Film Brutalist je na nedeljski podelitvi zlatih globusov odnesel največ glavnih nagrad, saj je bil razglašen za najboljšo filmsko dramo, Brady Corbet za najboljšega režiserja, Adrien Brody pa za najboljšega igralca. Po številu osvojenih nagrad, skupaj štirih, je sicer prednjačila komedija oziroma glasbeni film Emilia Perez Jacquesa Audiarda. Več
-
Na Glastonburyju vendarle tudi Neil Young
Na znamenitem angleškem glasbenem festivalu Glastonbury bo po zadnjih informacijah letos nastopil tudi ameriško-kanadski glasbenik Neil Young. Ta je sprva sporočil, da na festivalu ne bo nastopil, ker naj bi namreč festival Glastonbury prišel pod "korporativni nadzor" festivalskega partnerja BBC, a je nato spremenil svojo odločitev. Več
-
Ob koncu lanskega leta so se nad New Jerseyjem pojavili neznani leteči predmeti – droni skrivnostnega, neznanega izvora. Tako so vsaj trdili tisti, ki so jih posneli. In tistih, ki so jih posneli, je bilo veliko. Več
-
Kaj je najbolj zaznamovalo leto 2024?
"Mislim, da ga je najbolj zaznamoval občutek razočaranja in tudi občutek nemoči. Občutek razočaranja zaradi nesposobnosti, nezmožnosti institucij, v katere smo zaupali, da nas bodo zavarovale, nam zagotovile varno življenje. V mislih imam institucije najvišjega ranga, kot so Združeni narodi, ali pa tisti, ki naj bi zagotavljali mir pred vojnami. Očitno to ni uspelo, vojne so tu. Govorili smo 'nikoli več', zdaj pa imamo menda okrog 60 oboroženih konfliktov. Občutek razočaranja tudi nad državnimi institucijami, nad sistemi, ki smo jih tako skrbno gradili in v katere smo toliko investirali. Najboljši primer je sistem zdravstva, ampak tudi sistem šolstva se potihoma ruši. Ne samo v Sloveniji, to se dogaja tudi v drugih bogatih državah. Obenem pa seveda občutek, da kot posameznik zoper to nič ne morem storiti, čeprav živimo v demokraciji, občutek, da je moč ljudstva in posameznika ničelna in da delujejo neke višje sile in silnice politične in ekonomske narave, kapital in bog ve, kaj še, ki uravnavajo te procese." Več
-
Kako Levico ohraniti v parlamentu?
Stranka Levica po desetih letih ni več mlada stranka. Zato tudi nima več izgovorov – ne more trditi, da je politični establišment premočan, saj je sama del njega, prav tako ne, da je neizkušena. Tega se zavedata tudi Asta Vrečko in Luka Mesec, vodja in dolgoletni vodja te stranke, kulturna ministrica in minister za delo v vladi Roberta Goloba. Z njima smo se pred prazniki pogovarjali o tem, kakšna je bilanca vlade po dveh letih in pol in kakšni so njeni načrti do izteka mandata, pa tudi o tem, v kakšni formi je pravzaprav stranka, ki ji javnomnenjske ankete kažejo, da, če bi bile parlamentarne volitve danes, visi nekje na robu parlamentarnega praga. Več
-
Ko se je leta 2022 začela vojna v Ukrajini, ko je torej ruski predsednik in samodržec Vladimir Putin drugič v desetih letih napadel sosednjo suvereno državo, da bi si tokrat vzel nov in še večji del njenega ozemlja, je bilo izjemno težko pokazati, da bo imel njegov morebitni uspeh tudi nepredvidljive mednarodne posledice. Ker Putin še zdaleč ni osamljen v prepričanju, da mu oziroma da njegovi državi pripadajo nova ozemlja. Teh ljudi moči je več in so po vsem svetu. Več
-
Njegov agent je nekoč dejal, da je njegov obraz poseben, markanten, ima goste obrvi v dolgem loku, pronicljiv pogled, črni kodri mu mehko obrobljajo čelo. Njegov nos je nekoliko grbast, ker mu ga je sošolec zlomil v izbruhu ljubosumja. Nad ustnico ima materino znamenje, zato ga številni primerjajo s Cindy Crawford. Ena od fotografinj revije Vogue mu jo je nekoč med urejanjem fotografij izbrisala, je povedal. Več
-
TV komentar / Dejavnost bivšega predsednika je neznanka
Še preden začnemo črniti nekdanjega predsednika Boruta Pahorja, naj mu priznamo, da se mu je z »akcijami renault 4« in tudi s skladom Katrca uspelo angažirati pri pomoči otrokom, ki so pomoči potrebni, zaradi česar so ga delno upravičeno pohvalili v sobotnem prispevku o dobrodelništvu v oddaji 24ur, ki ga je pripravila Petra Kerčmar. A se bomo ustavili pri tej pohvali, ne le zato, ker je dobrodelništvo vedno tudi in za Pahorja celo najprej – to je mirno priznal, čeprav tega verjetno ni niti opazil – samopromocija. Dejansko si glede pomoči otrokom, ki potrebujejo peklensko draga zdravila, ki jih je treba nemalokrat šele razviti, zasluži pohvalo sedanja vlada, saj je v nasprotju z vsemi prejšnjimi naredila tisto, kar je edino pravilno: namesto dušebrižniškega nakladanja, kako težko je res tem otrokom in staršem, je omogočila financiranje zdravil. Le kako se tega ni domislil še noben predsednik vlade pred tem, ne Pahor ne Janez Janša, ki imata na zalogi toliko lepo zvenečih besed? Morda zato, ker potem staršem teh otrok ne bi bilo treba hoditi k njim, politikom, in prednje polagati vseh svojih bolečin in upov? Več
-
»Imeli sva vsaka svoj posebni nahrbtnik z merilno opremo, vsak je tehtal približno deset kilogramov. Z njima sva trikrat na dan, zjutraj, opoldne in zvečer, prehodili šestkilometrsko krožno pot med stacionarnima merilnima postajama, ki sta bili na župnišču na hribu in na gasilskem domu v vasi, med njima pa je bila stometrska razlika v nadmorski višini,« razlaga raziskovalka dr. Kristina Glojek vsakodnevni postopek, ki sta ga z Martino Ristorini, gostujočo raziskovalko z inštituta za raziskovanje troposfere Tropos iz Leipziga v Nemčiji, v vasi Retje v Loškem Potoku opravljali dva meseca, decembra 2017 in januarja 2018. Bili sta skoraj edini gostji v tamkajšnjem hotelu, merili pa sta onesnaženost zraka zaradi kurjenja lesa, ki je tam pozimi tako rekoč edini vir onesnaženja. O raziskavi je sredi decembra pisal Guardian, potrdila pa je, da je zrak v idiličnih hribovsko-kotanjastih Retjah v času zimskih toplotnih obratov primerljiv z zrakom v najbolj onesnaženih mestih na svetu. Več