22. 5. 2008 | Mladina 21 | Uvodnik
Majhni
Kako se Slovenci spoprijemamo z majhnostjo svoje države? Se sploh spoprijemamo? V resnici ne. Nihče si sicer ne dela utvar, da je Slovenija s povprečnimi državami primerljiva država, a do svoje majhnosti imamo v Sloveniji po svoje malce šaljiv odnos, hkrati pa ves čas poudarjamo, da je to prednost. Domnevno smo zato agilnejši, prilagodljivejši. Le ko gre za vprašanje gospodarstva, nas ekonomisti bolj ali manj postavljajo na trdna tla: zaradi tega smo tudi bolj odvisni, ranljivejši.
Pustimo ob strani domnevne prednosti - s poudarjanjem teh si ves čas dvigujemo nacionalno in individualno samozavest. Majhnosti bi se morali hkrati lotiti kot hendikepiranosti. Majhnost je namreč v resnici velika ovira za razvoj te družbe. Majhnost je naša paraliza - s katero pa se ne sprijaznimo in ne borimo, ampak se delamo, da je ni. Ne prilagodimo se, tako kot se hendikepirani prilagodijo svojim omejitvam. Ne omislimo si vozička, pa čeprav ga potrebujemo. Ne odpravljamo arhitekturnih ovir, ampak čeznje neuspešno ali redko uspešno plezamo. Električnih stikal si ne prestavimo niže, ampak jih ohranjamo na višini za normalno velike ljudi. Pa jih ne dosežemo.
To velja za vsa področja. Imamo muzeje, ki se delajo, da so pravi muzeji, a zbirke so borne - pa ne pravimo, da se njihovi ravnatelji ne trudijo storiti vse, da bi jih napolnili s kakovostno vsebino. Namesto da bi naredili nekaj spodobnih muzejev, v katerih bi združili danes po vsej državi raztresene eksponate, jih želimo imeti toliko in takšne, kot smo jih videli v »pravih« državah.
Imamo spodobno število raziskovalcev na fakultetah, pa vendar le redke, ki so znotraj teh omejitev sposobni javnost presenetiti s potentnimi raziskavami - pa ne pravimo, da so nesposobni ali da se ne trudijo. A v resnici se sredstva razdrobijo, redko znanje pa porazgubi. Navsezadnje: radi bi imeli časopise in revije, kot jih poznamo iz tujine, pa se ne sprijaznimo s tem, da so tam uredništva desetkrat večja, naklade pa tudi. Podoben primer so pokrajine: politika nas skuša prepričati, da lahko imamo kar 13 pokrajin, pa čeprav vsak, ki malo pozna to področje, ve, da je že osem pokrajin preveč za tega palčka. Naj vas napisano ne zavede - nimamo namena reči, da je Slovenija nedržava. Nikakor.
Je pa vse dobro v majhni državi toliko bolj redko. Vsak bolj nadarjen posameznik je zato vreden posebne obravnave - ker je redka dobrina. In vsaka vrlina, ki jo kdo izkaže, je vredna pozornosti. Če je kdo nadarjen, je vseeno, kakšnega prepričanja je, da je morda posebnež; preprosto nimamo možnosti biti izbirčni. Kot ne gre vsega drobiti, decentralizirati - ker iz malega, ki ga razdeliš na veliko koščkov, ne dobiš velikega. Vsi poznamo primere, ko je kdo iz 50 kvadratnih metrov velikega stanovanja želel narediti štirisobno stanovanje, pa je bilo še vedno 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Ne gre.
A priznati si omejitve je prvi korak. Temeljni premik pa je temu prilagoditi družbo. To je seveda naloga politike, ki bi morala prva sprejeti majhnost države, majhnost vseh njenih podsistemov. Ne trdimo, da v Sloveniji ni področij, kjer se s tem problemom ne bi že začeli spoprijemati in ga sprejemati. Sliši se presenetljivo - a slovensko kmetijstvo je eno izmed področij, kjer so se s tem intenzivno ukvarjali v času vključevanja v Evropsko unijo. Majhnost in omejena sposobnost kmetij je bila fil rouge pogajanj in priprav na vstop v EU na tem področju.
Ker smo majhna država, bi se na primer lahko odrekli vojski in seveda članstvu v Natu. Se sliši bogokletno? V svojo majhno, nikoli pravo vojsko vlagamo ogromno denarja, pa zaradi tega nikoli ne bo prava vojska - vsaka italijanska vojaška baza bo še vedno večja od naše celotne vojske. Lahko bi prisluhnili redkim zdravnikom, ki pravijo, da imamo preveč bolnišnic in specialističnih oddelkov, in naredili le dva, tri res močne centre.
Slovenija je sicer že zatavala v drugo smer. Namesto da bi krepili dva velika in potentna univerzitetna centra, smo znanje v imenu decentralizacije že razdrobili po vsej državi. Vojsko tudi opremljamo z nebodigatreba pregrešno dragimi oklepniki. V stanovanju s 50 kvadratnimi metri smo pravkar začeli postavljati predelno steno za šesto in sedmo sobo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.