30. 5. 2008 | Mladina 22 | Uvodnik
Nočna mora
»Sanjal sem stvarnost. Kakšno olajšanje, ko sem se zbudil!«
Poljski satirik Stanislaw Jerzy Lec
»Ti stara, tvoja jajca so usmrajena, pravi nakupovalka branjevki. Kaj, odvrne ta, moja jajca usmrajena? Ti si usmrajena! Ti boš to govorila o mojih jajcih? Ravno ona? Kaj niso njenega očeta na cesti uši požrle, kaj ni njena mati ušla s Francozi in njena stara mati umrla v hiralnici, - naj si za svojo candrasto ruto kupi celo srajco; saj vemo, odkod ima to rutko in svoje kapice; ko bi ne bilo oficirjev, marsikatera danes ne bi bila tako načičkana ...«
G. W. F. Hegel, Kdo misli abstraktno?, 1807
Abstraktno mislijo »neomikani« ljudje, je rekel Hegel, značilnost tega mišljenja pa je, da si mnenje ustvarjajo na podlagi ene sodbe, ene ocene, enega dejanja. Tako branjevka sodi svojo stranko po njeni četudi krivični sodbi o kakovosti jajc.
Slovenija ima težave z abstraktnim mišljenjem. Pač - veliko ga je. Abstraktno mislijo ministri, na primer gospodarski minister Andrej Vizjak, ki se na sodbo poslanca Dušana Kumra, četudi morda krivično, ne zmore odzvati drugače kot Heglova branjevka: »Vi ste tukaj obsodili celo kopico ljudi, da so zlorabili zadeve, da so odgovorni, in pričakujete kazen. Zakaj je še niste naložili? Še kazen bi lahko naložili. Ne vem, enega bi ustrelili, tako kot ste v preteklosti znali početi.« A abstraktno razmišlja tudi prvi mož parlamenta France Cukjati, ki, postavljen v položaj razsodnika, mirno izjavi, da je Kumer Vizjaka »dobesedno sprovociral«. Mar ni to najpogostejši izgovor posiljevalcev? Provocirala je, imela je kratko krilo, vedla se je izzivalno ...
To je davek za svobodo govora, je še Cukjati branil Vizjaka. Mar je to res svoboda govora? Mar ni svoboda omejena s svobodo drugega? Ne gre se čuditi, da skrajni Jelinčič, ki je v tem vedno korak globlje od ostalih, nato izjavi, da bi bilo za Slovenijo najboljše, »da bi ene tri, štiri postavili pred zid, pa jih počili, in bi se zadeva zelo, zelo hitro uredila«.
Cukjati sicer pravi, da se govorica v političnem prostoru zaostruje zato, ker se bližajo volitve. To sicer drži - a odkar smo uvedli v Sloveniji volitve, je pač tako, da so skoraj vsako leto, redko ne, vsaj ene: če niso državnozborske, so pa lokalne, predsedniške ali pa volitve v evropski parlament. Vendar pa dejstvo, da imamo volitve - da torej imamo demokracijo -, ne more biti izgovor za vsakokratno zniževanje elementarnih standardov v družbi. Vsako leto je slabše - in vse manj jih je, za katere kot državljani lahko rečemo, da mejne črte dostojnosti niso prestopili. Pa pri tem ne gre poenostavljati in lahkotno razdeliti krivde na vse. Vsi preprosto niso enaki. Dokazljivo dejstvo je, da ta brutalnost prihaja predvsem iz vrst konservativnih politikov. Pri čemer se vedno znova izkaže kot glavni problem, da še vedno ni presežena miselnost, ki v drugače mislečem vidi slabega človeka.
A za razmah tovrstnega mišljenja morajo biti tudi razmere ugodne - in Slovenija je danes prava topla greda. Razmere so naravnost idealne. V času izrednih sej, posiljenih referendumov, obračunavanja med bivšimi in bodočimi zavezniki se brutalnost politike le še stopnjuje. Pri tem pa kratko vedno znova potegneta resnica in razum.
Politične stranke se pred volitvami ne ukvarjajo samo s tem, kako volivce motivirati, da bi prišli na volitve. Nasprotno - vsaj toliko se ukvarjajo s tem, kako volivce političnih tekmecev demotivirati, jim odvzeti voljo, da bi se volitev sploh udeležili. To pa je najlaže storiti tako, da narediš vse, da se zazdi volivcem politična in siceršnja stvarnost kot najhujša nočna mora, ki jo želijo le čim bolj odmisliti in pozabiti.
Pri tem ni nepomembno, da takšne razmere nikakor ne prispevajo k razčiščevanju odprtih vprašanj, saj le povečujejo nestrpnost, hkrati pa preprečijo in blokirajo razpravo o realnih problemih. In teh je danes veliko - ne nazadnje se Slovenija skupaj z Evropo približuje recesiji, v kateri se bo marsikateri državljan znašel v eksistenčni stiski, začenja se dolgotrajna naftna kriza, cene hrane po svetu naraščajo z nesluteno hitrostjo. Vlada pa se ukvarja z nepotrebnimi referendumi in izrednimi sejami parlamenta, namesto da bi pripravljala strategijo prilagajanja države novim razmeram. Realni problemi se pač ne dajo odpraviti s sklepom vlade ali nastopanjem pred televizijskimi kamerami, pa tudi z žaljenjem političnih tekmecev ne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.