24. 7. 2008 | Mladina 30 | Uvodnik
Spopadi in zarote
»Katere kroge ste imeli v mislih, ko ste govorili o delovanju po mafijskem načelu? Predsednika vlade?«
»Predsednik vlade je tudi globoko v tem.«
»Predsednika države?«
»Predsednik države je prav na vrhu.«
Janez Janša v intervjuju za Mladino,
25. aprila 1995
»Pri boju za varstvo konkurence gre za pomemben spopad, od katerega bo odvisno, po kakšnih cenah bomo kupovali. Gre za spopad z monopoli, ki imajo veliko kapitala in so pokupili večino medijev, s katerimi spreobračajo stvarnost.«
Janez Janša na srečanju s seniorji SDS,
18. julija 2008
Narod, ki toliko časa živi ob konstantnem razkrivanju zarotnikov, bi se moral po vseh naravnih zakonih znajti pri psihiatru. Kolektivno. Tega normalen človek ne more preživeti brez posledic, kaj šele narod. A Slovenija živi v svetu zarot in zarotnikov že skoraj dvajset let. In vsakič, ko so na vrsti volitve, je svet zarotnikov, ki so se spravili na ta narod, na novo narisan. Le skicirko ima v roki vedno znova isti človek.
Pa ne mislimo, da v resnici živimo v idilični državi, kjer nič ni narobe, kjer ni zlorab monopolov, kjer ni poskusov zlorab medijev. Dogaja se vse to in še mnogo več. Vendar pa se vsi v tej državi res ne ukvarjajo s tem, da bi škodovali narodu - predvsem pa tega ne delajo iz političnih razlogov (večini se za politiko pač fučka) in tega ne počnejo tako usklajeno, kot nam to želi prikazati predsednik vlade. Je že res marsikatero podjetje v spopadu s predsednikom vlade - a ne zato, ker bi se ukvarjalo s predsednikom vlade in politiko, ampak ker se pred njim in njegovimi brani. Tisti, ki vsemu in vsakomur v tej državi daje politični predznak, je pač prav predsednik vlade.
A če je doslej Janez Janša teorije zarot razlagal zato, da bi prepričal ljudi o svojem prav, da bi z njihovo podporo prišel na oblast, jih danes razlaga zato, da bi na oblasti ostal. V preteklosti je lahko le dobil, danes pa ima kaj izgubiti - namreč tisto, za kar si je toliko let prizadeval. Zato bi bilo naivno misliti, da smo do vrhunca v tem predvolilnem času že prišli.
Če je na eni strani predsednik vlade javnosti že predstavil vse tokratne zarotnike - v resnici so ves čas isti, le hobotnica je vsakič drugače narisana, enkrat so podjetja nad domnevno močnimi posamezniki, drugič pa ti posamezniki usmerjajo podjetja -, ne gre spregledati, da je ost tudi tokrat usmerjena v še dve tarči.
Prvi so izvajalci javnomnenjskih raziskav, ki jih poskušajo vsakič znova diskreditirati, hkrati pa z maloverodostojnimi protianalizami relativizirati. Ob tem je zanimivo, da nekatere raziskave preprosto pridejo na naslove medijev, pri čemer sploh ni naveden naročnik raziskave. Mar ni nenavadno, da nekatera podjetja iz čistega veselja delajo javnomnenjske raziskave, vsaka je vredna nekaj tisoč evrov, in jih pošiljajo medijem?
Druga velika tarča pa so mediji. Na eni strani poskušata Janša in SDS vse vsaj malo relevantne medije diskreditirati - kot v zgornjem citatu, na primer. Na drugi strani pa je vladajoči stranki uspelo ustvariti mrežo sicer ne zelo relevantnih, a vseeno prisotnih medijev. Nekaj z denarjem medijskega sklada, nekateri pa so bili na novo ustanovljeni - tipičen primer je Slovenski tednik, brezplačnik, ki ga urbani predeli države, indikativno, ne prejemajo.
A ko gre za medije, je osrednja tarča znana: to je seveda televizija. Javna in komercialna. Na eni strani je amputirana nacionalna televizija, ki so ji uspeli izvrševalci vladne politike odvzeti pomemben del kredibilnosti. Grims in njegovi so predvideli vse, le tega ne, da bodo z lomastenjem po javni televiziji na koncu uničili prav tisto, kar so hoteli dobiti - namreč njen ugled med gledalci. Velik del kredibilnost in tudi gledalcev se je zato preselil na Pop TV. A to so zaznali tudi v oblastnih strukturah. Kot smo zapisali: Janša lahko 21. septembra veliko izgubi. Nekateri predstavniki oblasti se hvalijo, da jim je uspelo Pop TV umiriti - karkoli naj bi že to pomenilo. Čeprav za zdaj tega ni mogoče zaznati, pa je treba biti pozoren. Bo ob koncu mandata dolga roka segla tudi do tega medija?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.