21. 8. 2008 | Mladina 34 | Uvodnik
Prve žrtve
Dnevnik je ta teden objavil krajšo novico. Govorila je o novomeškem podjetju Adria Mobil, ki izdeluje avtodome in počitniške prikolice. Gre za tisto podjetje, ki je bilo še leta 1995 na robu propada, izbrisa. Vendar je direktorici Sonji Gole in celotni ekipi uspelo v preteklih trinajstih letih narediti ne le uspešno podjetje, temveč podjetje, ki ima na izrazito konkurenčnem evropskem trgu avtodomov in prikolic kar 6,7-odstotni delež. To je res izreden uspeh. Še lani, v obdobju visoke evropske in seveda tudi slovenske konjukture, je bilo to eno izmed petih podjetij, ki so bila običajno našteta kot velike zvezde slovenskega gospodarstva.
Podjetje in njegova vodilna ekipa se v tem letu nista spremenila - prav tako se niso spremenili izdelki podjetja in njihova kakovost. Spremenila pa se je splošna situacija: podražitve hrane in nafte, ki jih danes čutijo predvsem potrošniki, so namreč začele tolči tudi podjetja, ki so vezana na cene nafte. Ker v podjetju Adria Mobil izdelujejo luksuzne avtomobilske izdelke, ki se jim ljudje v času gospodarske krize najprej začnejo odpovedovati, so med prvimi zaznali in tudi javno priznali, da že čutijo svetovno gospodarsko krizo. Upad v panogi karavaninga na evropskem trgu naj bi bil celo že 30-odstoten, nekatera Adrii Mobil konkurenčna podjetja naj bi se že znašla v krizi. V Adrii Mobilu so v tem trenutku reagirali poslovno logično: ko so se 47 delavcem iztekle pogodbe o delu za določen čas, jim jih niso več podaljšali. Do konca leta to lahko doleti še 100 zaposlenih za določen čas.
Vendar je Adria Mobil uspešno in močno podjetje, ki bo krizo zelo verjetno preživelo, a njegove težave so neizprosni znanilci pravih problemov, ki čakajo slovensko gospodarstvo v prihodnjem letu. Seveda bodo te težave čutili tudi prebivalci, veliko ljudi lahko izgubi službo. Recesija, ki se je iz Amerike začela širiti po Evropi in nezadržno prodira v vsa evropska gospodarstva, je namreč najprej - zaradi višjih cen nafte in derivatov - udarila avtomobilsko industrijo, pa tudi vse panoge, ki so posredno vezane na ceno nafte, na primer turizem. Evropska avtomobilska industrija krizo že čuti, prodaja avtomobilov upada - pri čemer je izrazito pomembno dejstvo, da gre za najpomembnejšo evropsko industrijsko panogo. A le na prvi pogled bi se lahko zdelo, da v Sloveniji to lahko prizadene le Adrio Mobil, Revoz in prodajalce avtomobilov. Slovensko gospodarstvo je namreč izrazito vezano na evropsko avtomobilsko industrijo, zanjo delajo velika in zelo pomembna podjetja, ki zaposlujejo veliko ljudi: Prevent, ki je v težavah že zaradi globalizacije, Cimos, Hidria, Iskra Avtoelektrika, Helios, Kolektor, Kovinoplastika in še mnoga druga - tako večja kot manjša. Zgolj v gospodarskem združenju avtomobilskih dobaviteljev je več kot 50 pretežno velikih podjetij.
A kaj dela slovenski gospodarski minister Andrej Vizjak? Najbolj si ga bomo zapomnili po skakljanju in kriljenju z rokami ob zlatem olimpijcu Primožu Kozmusu v Pekingu. Mar bi bil v Sloveniji in se posvečal vprašanju, kako čim bolj olajšati položaj podjetij v prihajajočem obdobju! Bi pomagalo? Resnici na ljubo - ne bi. Danes namreč vlada nima več praktično nobenega instrumenta, s katerim bi lahko posegla in pomagala ublažiti morebitni padec, ki čaka slovensko gospodarstvo. A brez moči ni zato, ker bi bila na primer takšna evropska pravila. Temveč zato, ker je v preteklih letih naredila vse, da bi v kriznem obdobju ostala popolnoma nemočna, gola in bosa. Tako se je za znižanje davka na izplačane plače odločila v času najvišje konjukture, namesto da bi ga privarčevala do danes in zdaj, ko to resnično potrebujejo, razbremenila podjetja. Učinek je izpuhtel v dobičke. Namesto da bi v preteklih letih, dolgotrajnem obdobju debelih krav, poskrbela za proračunski presežek, je konjukturo z državnimi investicijami tudi sama poganjala, zaradi česar ni mogla nižati proračunske porabe. Če bi v preteklih letih ustvarjala presežek in brzdala javno porabo, bi danes lahko še dodatno razbremenila podjetja, sama zategnila pas, na primer z znižanjem prispevkov - to znižanje bi namreč učinkovalo takoj, spremenjeni davki pa šele z naslednjim letom. Še več: zaradi plačne reforme javnega sektorja se bodo v najbolj nemogočem času - v času recesije - povečali pritiski na plače v gospodarstvu.
Z drugimi besedami: nič hudega ni, če je bil v tako pomembnem trenutku slovenski gospodarski minister v Pekingu. Tukaj ne bi mogel nič narediti za slovensko gospodarstvo. V resnici so podjetja - v nasprotju s podjetji v državah z bolj modrimi vladami - ostala spet popolnoma sama. Pri tem pa direktorji in drugi vodilni, na katerih bo v prihodnjih letih največje breme, zaradi vladnega populizma v javnosti veljajo predvsem za pokvarjene tajkune.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.