4. 9. 2008 | Mladina 36 | Uvodnik
Vse je že razkrito
Novinar Magnus Berglund: »Ste izplačevali podkupnine?«
Direktor Patrie Jorma Wiitakorpi: »Glede na meni znane informacije je naša organizacija sledila ustaljenim praksam v državi.«
Novinar Magnus Berglund: »Ali bi moral biti izvršni direktor seznanjen s plačevanjem podkupnin?«
Jorma Wiitakorpi: »Kot sem dejal, glede na meni znane informacije, so naši ljudje delovali v skladu z direktivami Patrie in omenjeno državo.«
Odlomek iz prispevka Magnusa Berglunda v oddaji MOT na finski javni televiziji, 1. septembra 2008
Igra je prozorna, a učinkovita. Da bo finska javna televizija ta ponedeljek objavila prispevek novinarja Magnusa Berglunda o podkupninah, ki jih je Patria dala Slovencem, je vedelo veliko novinarjev in tudi politikov. Da se bo to zgodilo, so vedeli vsi kolikor toliko spodobni novinarji, ki o aferi Patria poročajo. Vedeli smo na Mladini, vedeli so na Dnevniku, vedeli so na Delu - vedeli so na Pop TV in na nacionalni televiziji. Večina teh novinarjev je tudi poskušala vnaprej priti v stik z novinarjem - v upanju pač, da jim bo razkril vsaj kakšen delček. In ker niso vedeli, kaj bo objavil, so nekateri slovenski mediji na Finsko poslali novinarje: da bi lahko že takoj po oddaji sami začeli iskati potrditve pri Fincih. Logično? Logično. A niso vedeli le novinarji: vedeli so tudi politiki, predvsem pa vsi tisti, ki so v oddaji nastopili. Vedel je obrambni minister Erjavec - ki je v oddaji nastopil. Vedel je Jure Cekuta, ki je v oddaji nastopil. Vedel je poslovnež Leban - ki je v oddaji nastopil. Vedel je vojak Dragan Bavčar - ki je v oddaji nastopil. Vedel je tudi Wolf - ki v oddaji ni želel nastopiti. Vedeli so na tožilstvu in na policiji. In vedeli so tudi v kabinetu predsednika vlade - čeprav novinarju Berglundu Janez Janša ni hotel dati intervjuja, je odgovoril na njegova vprašanja z notico, da podatkov iz Patrijinih dokumentov ne želi komentirati. Da je vedel, je torej tudi javno objavljeno.
In vendar so nam vladni politiki v sodelovanju z nacionalno televizijo in še nekaterimi drugimi mediji priredili spin opero, v kateri nas želijo prepričati, da so bili nad razkritjem šokirani. Da so bili šokirani nad tezami, ki jih postavlja novinar Berglund. Pa čeprav si je v sredo zvečer celotna Slovenija ogledala, kako jih prav o podkupninah tudi sprašuje. A prav zaigrano presenečenje je osrednja točka, na kateri je zrežirana celotna današnja predstava glede obtožb o podkupninah. Tisti, na katere obtožbe letijo, namreč niso zgolj vedeli, da bo Berglund objavil svoj prispevek - nanj so se tudi pripravili. Zato se danes slovenska javnost ne ukvarja z bistvom razkritega, ampak se je znašla sredi rafala obtoževanj novinarjev, zdaj slovenskih, zdaj finskih, pa opozicije, pa vsakega, ki je v oddaji nastopil. A treba je biti realen. Je mar Kos v oddaji povedal kaj novega? Že mnogokrat je svoje mnenje povedal za slovenske medije. Je bivši direktor policije Potočnik povedal kaj novega? Nič. Je poslanec Milan Cvikl povedal kaj novega? Ni. Kot poslanec je dal neprimerno bolj ostre izjave. Je direktor Sistemske tehnike povedal kaj novega? Ni.
A v sprevračanju razkritja sodeluje tudi policija, ki nato na informativne pogovore kliče prav naštete. Če so njihove izjave tako grozne, zakaj jih ni zaslišala že v preteklem letu, ko so rekli še marsikaj hujšega? Ne, zaslišala jih je zdaj, ker je to del scenarija, s katerim ogroženi oblastniki odvračajo pozornost javnosti od bistva. Od dejstva, da je Patria nakazala osebam iz Slovenije oziroma za osebe iz Slovenije enormne količine denarja. Pa to za slovenske organe pregona ni nobena novost - to vedo od februarja 2007, ko so jih o tem obvestili Avstrijci. Do danes nista ne tožilstvo ne policija sprožila še nobenega postopka. In do danes vsaj interne preiskave ni sprožil niti obrambni minister Karl Erjavec. Na tem mestu se njegova naivna zgodba o nevpletenosti konča. Njegova ignoranca vseh razkritij je lahko le posledica dejstva, da ve, kaj se za celotno zadevo skriva.
Če odstranimo balast, ki so ga do danes v javnost zmetali odgovorni, je namreč zadeva preprosta. Je Patria v poslu s Slovenijo dala podkupnine? Je. Je Patria zanikala podkupovanje? Je. Ali ga danes zanika? Nič več. V resnici ga je danes že nekdanji direktor Patrie novinarju Berglundu v zgoraj navedenem citatu odkrito priznal, novo vodstvo Patrie pa sploh ne zanika več nobene obtožbe. Dolgo so vztrajali, a danes tega ne morejo več početi - vsi, ki so s slovensko vlado vodili posle, so namreč ali zaprti ali pa v preiskavi. Nobenega dvoma tudi ni več, da so slovenski posredniki denar prejeli oziroma da imajo v rokah pogodbe, ki predvidevajo prihodnje prejemke. Vsi so to posredno ali neposredno priznali. A o čem nas danes posredniki pri poslu (Wolf, Cekuta in Leban) poskušajo prepričati? Da je Patria podjetje bebcev. Ki nakazuje denar neznancem. In to ne 100 evrov, ampak milijone evrov.
Bodimo resni: nobenega razloga ni, da bi dvema oziroma štirim ljudem Patria nakazovala tako enormne vsote, če ne bi za to obstajala neka jasna potreba. In ker ti posamezniki nimajo nobene moči odločanja, so lahko le posredniki nekoga drugega. Čigavi posredniki pa so lahko bili? Le od enega. Svoj posredniški posel so lahko opravili le za tistega, ki ga je morala Patria v resnici prepričati, naj kupi njihove oklepnike. In kdo je to? Naročnik. In kdo je ta naročnik? Vlada Republike Slovenije. To pa predstavljajo fizične osebe, ki sprejemajo odločitve. Komu so bile torej namenjene podkupnine? Tem fizičnim osebam. Če bi šlo za nižje vladne uradnike, bi vsi, od premiera in ministra naprej, nemudoma - torej že lani februarja - zahtevali preiskavo. A je niso.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.