4. 12. 2008 | Mladina 49 | Uvodnik
Tisto dobro
»Znašli smo se v posebnem obdobju, ko je vsaj od najodgovornejših ljudi v državi treba pričakovati, da bodo v ljudeh iskali tisto, kar je najboljše.«
Premier Borut Pahor, v ponedeljek, 1. decembra, o iskanju tistega dobrega, ki je v vsakem človeku
O iskanju dobrega, ki je v vsakem človeku, je pred slabimi štirinajstimi dnevi na predavanju v Gorici govoril filozof Slavoj Žižek. In tako prišel tudi do, kot se je izrazil, svojega globokega nezaupanja do multikulturnih liberalnih floskul, v smislu, če bi drug drugemu prisluhnili, slišali drugo plat zgodbe, bi videli in spoznali, da smo vsi ljudje s podobnimi strahovi, željami - v vsakem je pač nekaj dobrega. Zato, je pripovedoval Žižek, v nekaterih politično korektnih državah celo plačujejo predstavnike seksualnih, religioznih, narodnih manjšin, da obiskujejo družine večinske usmeritve in govorijo o svojem življenju. Da bi predstavniki večine videli, razumeli, da je vsak človek dober, tak kot drugi. Kot splošna fraza to res zveni lepo, zelo lepo. A zamenjajmo zdaj to splošno frazo s konkretno, je rekel Žižek in nadaljeval - je bil Hitler naš sovražnik le zato, ker nismo bili pripravljeni prisluhniti njegovi zgodbi? Mar velja to za Stalina? To ni cinizem. »Popolnoma verjamem opisom, ki razlagajo, kako je bil Stalin osebno lahko topel človek. Neki pesnik je v petdesetih letih organiziral izdajo gruzinske poezije. Stalin je izrazil željo, da bi pregledal prevode. Zgodilo se je nekaj neverjetnega. Ta pesnik, strogi antikomunist, je povedal, da so bili Stalinovi nasveti odlični. Imel je človeški čut. In v tem je poanta: to dejstvo v ničemer nič ne spremeni dejstva, da je bil monster. V vsakem monstru, če ga pogledate od znotraj, od blizu, boste našli toplega človeka.« Nato je Žižek povedal še eno podobno zgodbo, tokrat o Slobodanu Miloševiću. Ko se je Milošević odločil vdati se policiji in so ga prišli iskat, je prosil, ali gre lahko še nekaj storit v prvo nadstropje. Čez pol ure se je vrnil, rekoč, ženi Miri sem obljubil, da ji bom umil lase, preden grem. V vsakomer je mogoče najti nekaj toplega, nekaj človeškega.
Žižkove besede so seveda iztrgane iz nekega drugega konteksta - in tudi namen tega zapisa ni primerjati uradnika Rupla ne s Hitlerjem ne s Stalinom. A iskanje dobrega je res trapasta naloga - ker v opisanem smislu je dobro dejansko v vsakem človeku. Tudi Göring se je rad zjokal, ko mu je vaški otroški zbor zapel nežno pesmico, pa hkrati ni niti trenil, ko so se pod njegovim razkošnim gradom peljali polni vagoni enako starih, a napačnih otrok.
A vendar - če nekdo že išče dobro in če je to človek na najodgovornejšem mestu, ki kot dejanje reševanja globalne krize vidi tudi imenovanje Dimitrija Rupla za svetovalca, velja to njegovo iskanje dobrega usmeriti tudi vanj samega. Čas je torej, da tudi Borut Pahor pokaže tisto dobro v sebi. V Sloveniji živijo namreč izbrisani, ki jim je navsezadnje krivico podaljšal neki predsednik državnega zbora, ki je domnevno nehote za pet minut zamudil, da bi preprečil referendum o njihovih pravicah. Ta predsednik državnega zbora, ki jih je s tem svojim domnevno nehotnim dejanjem še enkrat prepustil populističnemu masakru in političnemu izživljanju, je danes predsednik vlade. In čas je, da zanje zastavi svojo besedo - a tokrat resno. Če je bil pripravljen to storiti za Rupla, premožnega in močnega moža, zagotovo ne bo omahoval, ko gre za njihove pravice.
In kot nakazujejo vse bolj zaostrene razmere, bo moral predsednik vlade v prihodnjih letih izreči še veliko težkih in predvsem prepričljivih besed - za to pa potrebuje kredibilnost. Nobene potrebe ni, da si jo zapravlja - toliko modrosti pač od njega pričakujemo. Tisto, kar danes počnejo vse modre vlade, je utrjevanje zaupanja prebivalstva. Veliko ukrepov, ki lahko spremenijo zaradi krize vse bolj moreče ozračje, bo temeljilo na zaupanju. Brez tega lahko hitro zvodenijo. Zato morajo danes politiki paziti predvsem na to zaupanje. Kar se dogaja, ni predstava, ni reality show, je prekleta realnost.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.