Klientelizem
Ta teden je stranka Zares že drugič od imenovanja vlade javno napadla delovanje koalicije oziroma natančneje - predsednika vlade Boruta Pahorja. Prvič se je to zgodilo sredi decembra, ko je prišlo do prvih imenovanj v družbah in skladih, ki jih nadzoruje država. Takrat se generalni sekretar Zares Bogdan Biščak protestno ni udeležil srečanja generalnih sekretarjev strank, na katerem naj bi si po strankarskem ključu razdelili mesta v državnih skladih. Ne glede na to dovolj jasno sporočilo so si ostale stranke - torej SD, LDS in DeSUS - izpraznjena mesta razdelile, pa tudi Draško Veselinovič kot kader LDS je bil imenovan za bodočega predsednika uprave NLB. Zakaj izpostavljamo slednje? V času nastajanja koalicije je v javnost prišla informacija, da je LDS dobila eno mesto državnega sekretarja v vladi manj, kot je bilo dogovorjeno, a bodo umanjkano funkcionarsko mesto v vladi nadomestili z imenovanjem Veselinoviča za predsednika uprave NLB. A v trenutku, ko je oblast zapuščala vlada, ki so ji volivci najbolj zamerili prav tovrstni klientelizem, se je to zdelo kot natolcevanje. Pa se je uresničilo.
Pahor je po javni kritiki, ki je prišla iz stranke Zares, vtis poskušal popraviti z ustanovitvijo kadrovsko-akreditacijskega sveta vlade, ki naj bi domevno preprečeval strankarsko kadrovanje. A dejansko je to organ, ki nima nobenih realnih pooblastil.
Navedeno se je odvilo tik pred novoletnimi prazniki. A konflikt se je ponovil že čez nekaj dni, izbruhnil pa takoj po praznikih, ko je javnost zanj izvedela. Pahor je namreč brez vednosti pristojnega ministra Zares Lahovnika ustanovil svet za energetiko - v njem sedijo tudi najvidnejši predstavniki Janševe vlade, nekdanji gospodarski minister Vizjak in pa eden najbolj problematičnih ljudi prejšnje vlade, Jože Zagožen - in sporočil, da bo ta svet oblikoval energetsko strategijo. Kot da ne bi imeli ministra, ki ga je imenoval državni zbor, in kot zakon o vladi ne bi določal, kdo je oblikovalec vladne politike na tem področju. Predsednik Zares Gregor Golobič se zato ta teden protestno ni udeležil srečanja predsednikov koalicijskih strank.
Pahor je po tokratni javni kritiki stranke Zares vtis poskušal popraviti s tem, da je sam prevzel vodenje sveta za energetiko, Lahovnika, ki mu pred tem ni ponudil niti članstva v tem svetu, pa pozval, naj prevzame mesto podpredsednika tega organa. A to ne spremeni dejstva, da v imenu vlade v Rusijo hodi njegov novi kabinetni svetovalec Vlado Dimovski in se dogovarja o stvareh, za katere je dejansko pristojen minister.
Seveda bi lahko ob teh sporih zamahnili z roko in rekli, da gre za notranje spore, za medsebojno kazanje mišic, za to, da poskušata stranki zakoličiti vsaka svoj teritorij znotraj vlade. To se dogaja v vsaki vladi in tudi v tej se. A temeljna razlika med podobnimi prejšnjimi spori in tokratnimi zaostritvami je v dejstvu, da predstavniki Zares o tem javno govorijo. Golobič javno problematizira način kadrovanja, generalni sekretar Zares Biščak javno polemizira o tem, Lahovnik pa celo napoveduje, da bo kot minister odstopil, če se bo tovrstno kadrovanje nadaljevalo. Če druga največja stranka koalicije slaba dva meseca po imenovanju vlade javno obtožuje predsednika vlade, da dopušča ali pa celo tiho sodeluje pri klientelizmu - in s tem obtožuje tudi ostale stranke, da jim tovrstno barantanje s položaji ustreza oziroma jih vsaj ne moti, glede na dejstvo, da molčijo -, potem je te obtožbe treba jemati z vso resnostjo, zaostritev znotraj koalicije pa tudi. Obtožbe so namreč zelo hude - Zares svoje koalicijske partnerice obtožuje tistega ravnanja, ki so ga vse stranke nove vlade najbolj izpostavljale pri kritiki prejšnje oblasti. Ta je namreč vlado in oblast razumela kot plen in prav klientelizem je bil eden glavnih razlogov, zaradi katerega je prejšnja vlada po na volitvah izraženi volji morala zapustiti oblast. In volivci so bili novi koaliciji pripravljeni pogledati tudi skozi prste - tudi mandatarju in njegovi premierski kompetenci - prav zaradi prepričanja, da se bo politično kadrovanje, pri katerem si stranke delijo kadre, posle in vplivna področja, končalo oziroma vsaj omejilo.
Seveda so se v Zares s tem zavarovali pred prihodnjimi očitki, da pri tovrstnem ravnanju in barantanju sodelujejo. A Zares je s tem postala opozicija v vladi sami. Pa ne le Pahorju: če njene navedbe držijo, je pokazala tudi na molk in sodelovanje ostalih dveh strank.
Koalicija zaradi tega ne bo razpadla: Zares zaradi tega nihče ne bo vrgel iz vlade, sama pa je tudi ne bo zapustila, saj bi s tem avtomatično dobila pečat politično neodgovorne stranke. Vendar pa zadeva ne bo brez učinka, in to pozitivnega. Odslej bodo v vseh treh ostalih strankah toliko bolj občutljivi na vsako potezo stranke Zares. Konec je domačnosti. Drug drugemu bodo odslej gledali pod prste in se nadzorovali, pa še javnost je zaradi protestov Zares postala bolj pozorna na vsa tovrstna dejanja nove vlade.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.