Prodajalci bučk
Zadeve postajajo absurdne. Politične stranke so se v Sloveniji že drugič voljno - pustimo godrnjanje, ki je zdaj, po dogovoru, videti le kot folklora ali napenjanje dečkov, kateri ima večje mišice - dogovorile za partnerstvo, tokrat za boj zoper krizo. Vlada bo tako odslej vse predloge, ki so povezani s krizo, pripravila, nato pa še pred sprejetjem v vladi poslala opozicijskim strankam. Te bodo imele teden dni, da pripravijo pripombe in jih posredujejo vladi, ta pa jih bo pretehtala, nato sprejela dokončen predlog in ga poslala v državni zbor v obravnavo. Na prvi pogled celo ne zveni tako slabo, mar ne? In seveda je vladna koalicija takoj po srečnem dogodku nemudoma preklicala napoved, da bo že ta teden sprejela nov sveženj protikriznih ukrepov. Nenadoma kot da hitrost sprejemanja ukrepov ni več pomembna. Pa je.
Razlogov, da ta dogovor označimo za nesprejemljiv, je torej več. A glavni je, da gre za smešenje (kar je še mogoče preživeti), predvsem pa za čisto resno uzurpacijo ustavnega in političnega reda v državi, še več, gre za privatizacijo in banalizacijo državnega zbora in mandata, ki ga na volitvah poslancem dajejo volivci. Ob čemer je treba iz praktičnih in realističnih razlogov nemudoma zahtevati rigorozno znižanje poslanskih plač oziroma premisliti o deprofesionalizaciji poslancev. Navsezadnje bi se moral temu dogovoru upreti že predsednik državnega zbora, ki predstavlja poslance.
Glede na to, da gre za trdo tezo, jo je treba dokazati - naj je videti še tako zafrkljiva, v svoji skrajnosti neresna, je, nasprotno, napisana z vso resnostjo. Parlamentarne demokracije leta 2008 v Sloveniji ni mogoče več šteti za novost. Leta in leta so bile stvari v tej državi jasne. V skladu z ustavo je vlada kot izvršna oblast pristojna za pripravo zakonskih predlogov. Ko vlada posamezen zakon sprejme, ga pošlje v državni zbor, tam ga v roke dobi pristojna komisija ali odbor. Predsednik te komisije določi rok za vlaganje dopolnil in poslanci in vlada lahko na seji obravnavajo zakon in dopolnila. Da ne razčlenjujemo postopka naprej: v vseh nadaljnjih obravnavah na plenarnem zasedanju je načelno mogoče vsak člen vsakega zakona še spremeniti - če da kdo kakšen dober predlog, ga lahko vladna koalicija prek poslancev brez težav vključi v tako rekoč vseh fazah procedure. Zakaj opisujemo proceduro? Zato, ker je prav ta procedura tista, ki vse to, kar so se dogovorili, že ne samo omogoča, ampak je zgolj zato tudi predvidena. In vlada bi lahko že ta teden sprejela vse nujne zakone in jih poslala v državni zbor, potem pa bi procedura tekla po opisanem vrstnem redu. In opozicija bi imela dovolj časa za pripravo svojih predlogov. V tej državi je to potekalo tako vse do prvega partnerstva v času prejšnje vlade. Dogovor, da bo vlada vnaprej pošiljala opoziciji zakonske predloge, je torej neumnost, pesek v oči, lažna procedura, katere namen je ustvarjanje praznega vtisa - in pri tem ustvarjanju vtisa sodelujejo vsi. Dogovorili so se, da bodo nekaj, kar morajo tako in tako početi in za kar imajo predvideno proceduro, počeli tako, da bodo izgubili pri vsakem predlogu teden ali dva časa.
Seveda, je pričakovani odgovor, koalicija in opozicija bosta usklajevali tudi druge stvari: uredbe, sklepe, ki jih sprejema vlada. Mar doslej te možnosti ni bilo? Vlada vse svoje predloge, ki so dokončno oblikovani, že zdaj objavlja na svojih spletnih straneh še pred sprejetjem. Tako lahko do njih dostopajo civilna družba, zainteresirana javnost, podjetja, državljani, seveda pa tudi opozicija. Objaviti jih mora v skladu z zakonodajo, ne zaradi dobre volje! Objaviti bo morala tudi te, ne glede na to, ali jih je že poslala opoziciji ali ne. In vsak ima možnost predlagati modifikacije že zdaj.
In poslanci? Nič, to šarado mirno sprejemajo. Državljani so jih postavili za opravljanje dela v državnem zboru ter v njegovih odborih in komisijah. Torej naj delo opravijo tam in takrat, ko je predvideno. Ali pa nas hočejo prepričati, da bodo najprej opravili prvo fazo, potem pa še enkrat isto fazo za javnost? Pri čemer delo v komisijah, odborih in na plenarnih sejah poteka na očeh javnosti, to usklajevanje pa zunaj predvidenih procedur, brez zapisnikov itd. In prav zaradi vsega navedenega tega dogovora, partnerstva, zveze ali pa skupnosti ni mogoče razumeti drugače kot uzurpacijo ustavnega reda.
Čas je že, da se oba, Borut Pahor in Janez Janša, sprijaznita, da imamo v Sloveniji parlamentarno demokracijo. Volitve in povolilni dogovori določijo, kdo in katere politične stranke bodo vodile izvršno oblast. In po tistem so eni v opoziciji, drugi pa na oblasti - in vsak ima jasne naloge. Če ima opozicija dobre predloge, jih vlada sprejme. Če pa bi rada Janša in Pahor prebivalcem te države kazala, da sta prijatelja, naj zunaj delovnega časa prirejata javna srečanja. Enkrat na igrišču za golf, drugič v fitnesu, tretjič z družicami, enkrat v Prekmurju, drugič v Krškem ... V delovnem času pa naj opravljata naloge, za katere sta plačana.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.