20. 8. 2009 | Mladina 33 | Uvodnik
Majda Širca in njene misli
»Vidim ga, kako odhaja spat in se mu pred očmi prikazujejo nekakšne Zaresne more, slutim ga, kako odhaja v posteljo s sulico in nakovalom v roki, in čutim ga, kako se znoji, ko se v sanjah bori s svetlimi silami, ki sproti topijo njegov spomenik.«
Majda Širca, ministrica za kulturo, o direktorju TV Slovenija J. Možini, 2. avgusta 2009 na svojem blogu www.majdasirca.si
Majda Širca, ministrica za kulturo, seveda nima prav, ko pravi, da je blog zasebna misel, ne pa predstavljanje uradnih stališč. Ko si enkrat minister, ministrica, je pač vsaka izrečena ali zapisana misel, sploh če gre za misel o direktorju javnega zavoda, ki spada v pristojnost tega ministra, čisto resna misel, naj je še tako umetelna ali celo hecna, naj je metoda izrekanja misli še tako novodobna ali domnevno neuradna. In ko se Majda Širca na svojem blogu, ki spada med javne prostore izrekanja misli, takole izreče o direktorju televizije, je to pač misel ministrice. Da se zdaj ministrica čudi, ker so se na njen domnevno zasebni zapis na blogu odzvali uradno, je neumnost. Tako kot je ona izkoristila možnost, da pove svoje mnenje o Možini, so Možina in njegovi prijatelji Granda idr., izkoristili njen zapis, da so spet začeli svoje kričanje in jadikovanje o tem, kako neusmiljeno se jih ta političarka loteva. Pri tem pa seveda niso varčevali s sočnimi izrazi in so ministrici pripisovali paranojo in druga podobna stanja, seveda na petdeset plus nekaj let podlage. Ni bilo prvič in ni bilo zadnjič, da je ministrica Majda Širca o vodstvu RTV Slovenija izrekla misel in se nato umaknila v prostor politično domnevno korektne govorice (oziroma v neizrekanje jasnih misli), takoj zatem ko je njena misel naletela na odziv. Kako jo lahko Možina in Granda vedno znova takole presenetita?
A če iz ministričinega zapisa ni mogoče razbrati, kakšen učinek je želela z njim doseči, njen zapis vendarle ni tako nelogičen in tudi situacija, v katero se je zapletla, ne. Ne glede na vse zapisano se lahko namreč na nore razmere in ves blef, ki ga servirajo možine od trenutka, ko so nastopili svoje izvršne funkcije znotraj propagandne mašinerije Janeza Janše, razumen človek, in to ministrica je, po vseh resnih poskusih nazadnje odzove le z resigniranim cinizmom in norčevanjem. Ves čas je temeljni problem pri komunikaciji, javni in nejavni, uradni in neuradni, s temi tipi to, da je njihovo ravnanje tako evidentno, tako zunaj vseh normativov, tako zavestno in tako prozorno, hkrati pa tako premočrtno in neodstopajoče, da je vsak, ki se z njimi zaplete v kakršen koli dialog, resen dialog, kjer naj bi nastopali argumenti in dejstva, videti malce butast, predvsem pa neprepričljiv, če se drži teh temeljnih pravil komunikacije v zreli in resni družbi. Z možino, z drugimi besedami, bi lahko opravil le možina, torej le človek, ki mu na enak način nič ni sveto. Razumen in moralen človek pa seveda pogrne - ker je edina njegova druga možnost, ko se enkrat zaplete v to, da tudi sam postane - možina. In zdaj smo tam: če se to zgodi, se zgodi najslabše. Odmik od standardov pomeni prestop v svet možin, navsezadnje pa to pomeni, da bo namesto Možine na njegovo mesto stopil le drug možina. Slovenci pa ne potrebujemo novega Možine, samo z drugega političnega brega. En mandat možin je bil dovolj. In če bi se Majda Širca spustila na raven Možine, bi sama postala Vasko Simoniti.
Seveda obstaja še en način. Možini mora ministrica pač povedati, da je to, kar je. In to ponavljati. In ponavljati. In se ne umikati. Možina je pač ostanek tistega propagandnega aparata in tistega zavrženega političnega ravnanja, ki so mu volivci na volitvah rekli ne - pa čeprav se je Možina skupaj s svojimi potrčkoti na nižjih ravneh še tako trudil preprečiti, da bi volivci videli realno stanje. Pa so ga. Problem Majde Širca, pa tudi na primer ministra Zalarja, ko gre za generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, je pač v tem, da poskušata vse te možine zamenjati tako, da se ne bi videlo, da so bili zamenjani. Iščejo se formalni razlogi, namesto da bi se navedli načelni in vsebinski. Za te namreč gre. In ker tega ne storita ne Širca ne Zalar, jima možine vedno znova nastavijo zanke.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.