27. 8. 2009 | Mladina 34 | Uvodnik
Pomanjkljivi predlog
Dejstvo je, da je vlada Janeza Janše z argumentom pospeševanja gospodarske rasti davčno razbremenila najbogatejše, tako prek dohodnine kot prek znižanja obdavčitev dobičkov. Seveda v resničnem življenju zaradi tega ni bilo ne novih zaposlitev in ne naložb, je pa premožnejšim ostalo več denarja. A Janšev argument je bil tipičen neoliberalni argument, katerega neustreznosti danes ni treba več dokazovati - dokazala ga je trda kriza, v katero so neoliberalci prav s tovrstnimi potezami pripeljali svet. Ali kot je dejal Jože Mencinger: »Ideja, češ, če boš bogate manj obdavčil, pa bodo več delali, je, jasno, neumna. Ko si bogat, začneš bolj gledati na trade off med prostim časom in zaslužkom.«
Prav tako je dejstvo, da je bila ena od pomembnih obljub sedanje vladajoče koalicije - ob pričakovanem nasprotovanju najmanjše koalicijske stranke, liberalcev Katarine Kresal - prav sprememba davčne zakonodaje, ki bo davčna bremena ponovno prenesla na bogatejše. In zato v trenutku, ko je vlada napovedala uvedbo dveh novih davčnih razredov, lahko le rečemo, da smo to od te vlade pričakovali, da predlog prihaja celo pozno.
Spomnimo se: ob imenovanju vlade je namreč nekaj dni - ker je bilo konec leta, je bilo to pač mogoče le nekaj dni, nakar je vse skupaj zaradi časa, ki ga zahteva procedura, postalo neizvedljivo - v zraku visela zamisel, da bi spremembe davčne zakonodaje uvedli že za letošnje leto. A se to ni zgodilo. Danes se to vidi kot velika napaka. Če so današnje vladne ocene učinkov pravilne, bi pozitivni učinki delovali že v tem letu, saj bi bili že v tem trenutku manj premožni davčno manj obremenjeni, bolj premožni pa bolj, kar v času krize ni nepomembno. Vlada pri tem nima nobenih izgovorov. Avstrija je dogovor o novi vladi dobila zgolj teden dni za tem, ko je novo vlado dobila Slovenija. A zaradi šele prihajajoče ekonomske krize so Avstrijci že kar v koalicijski pogodbi zapisali novo dohodninsko lestvico, s katero so nemudoma olajšali življenje srednjemu sloju. Povprečen avstrijski par s petletnim otrokom, ki zasluži na mesec bruto skupaj 3800 evrov, je na podlagi tega ukrepa že letos prihranil 2213 evrov.
Z drugimi besedami: dobro je, da vlada spreminja dohodninsko lestvico. Avstrijci so potrebovali dober teden, naša vlada deset mesecev. A se glavni problem ne skriva v tem.
Že dolgo je namreč tako v vladi kot v vseh raziskovalnih ustanovah na tem področju znano, da danes glavni vir dohodkov premožnejših ni več osebni dohodek. Celo več: lahko se zgodi, da se vlada s to spremembo tistih z res visokimi dohodki ne bo niti resno dotaknila. Njihov presežek je namreč v premoženju, nepremičninah, ki še naprej ostajajo (ko gre za drugo, tretjo...) neobdavčene kot poseben luksuz, enako velja za večino luksuznih premičnin. Tudi dobičkov se vlada še ni dotaknila. Poleg tega ne gre pozabiti šokantnega podatka davčne uprave, ki smo ga v Mladini že večkrat izpostavili: na uradni lestvici 20 prebivalcev Slovenije, ki so v posameznem letu zaslužili največ, je na prvem mestu zavezanec, ki nima zaposlitve. Na seznamu 20 zavezancev, ki so na primer v letu 2004 plačali največ dohodnine, pa najdemo kar tri, ki zaposlitve niso imeli. Teh sprememba davčne lestvice zagotovo ne bo prizadela. Če si je vlada torej vzela deset mesecev za pripravo davčnih sprememb, bi od nje pričakovali, da bo našla tudi način, kako obdavčiti res premožne, in predvsem, kako obdavčiti premoženje. Ter kako preprečiti, da bi na primer razrešeni direktor, ki je dobil odpravnino zgolj v višini več kot 50.000 evrov, postal uradno brezposelna oseba in bil zato oproščen plačila vrtca za svojega otroka.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.