17. 9. 2009 | Mladina 37 | Uvodnik
Novi zagon
Zagon, ki ga je pokazal premier Borut Pahor ob novem krogu dogovarjanj s Hrvaško, se ne zdi naključen; dva razloga sta za to prepričanje. Prvič se Pahor v zunanji politiki počuti najbolj suveren. Ta razlog je stalnica. Drugi razlog pa je osebne narave: zadnji premierovi odločnejši nastopi dajejo slutiti, da se je končno zavedel svojega položaja. Če bo nadaljeval tako, kot je pokazal prvo leto, lahko mandat konča le predčasno ali pa porazno. Z drugimi besedami: zdi se, da je Pahor poleti le ugotovil, da bo z nadaljevanjem dosedanje politike zgolj izgubljal. In da zdaj tvega - ker ve, da nima s tem več kaj izgubiti. Če tvega, lahko morda položaj popravi. Če nadaljuje, bo šlo z njim le še navzdol.
A zdi se, da so se tega postopoma začeli zavedati vsi v vladi. Prve mesece se je konec mandata še zdel nekaj oddaljenega, zdaj pa je vlada Boruta Pahorja že praktično (zaradi volitev) zaključila prvo četrtino mandata. Pa vam bodo vsi ministri in drugi funkcionarji hiteli govoriti, da jim v tem času ni uspelo niti normalno urediti razmer, kaj šele, da bi začeli izvajati kakšne resne in močnejše modernizacije in reforme. A kot se zdi, da se Pahor začenja zavedati, da ni obsojen na uspeh, se tudi ministri in drugi funkcionarji začenjajo zavedati, da jim drobno politično kalkuliranje, poskusi, da bi zadovoljili res vse strani in se s tem izognili konfliktu, nazadnje le škodujejo. Če poskušaš predvsem zadovoljiti (in pomiriti) vse strani zaradi želje po pomiritvi sami, nazadnje ni nihče zadovoljen. Seveda so kompromisi pomemben del moderne družbe, a ne zaradi njih samih, ampak so dokaz neke družbene kulture. Za Fince, Švede, Norvežane, pa tudi na primer Nemce ni značilno, da politiko vodijo s konsenzom, ampak je konsenz pač njihov temeljni način delovanja. Ne le v politiki.
Pahor je tako pred priložnostjo: da mu dogovarjanje s hrvaško kolegico Kosorjevo dejansko uspe obrniti v nekakšen comeback. Kot premier se je do poletja, poletna manjša prisotnost pa je to le še potrdila, v javnosti kar nekako raztopil. Namesto da bi se njegova že tako šibka premierska avtoriteta povečevala, se krepila, je postopoma le še bledela. Da se tega zaveda tudi sam, so nakazovali njegovi nastopi, pogosto medli, pogosto popolnoma nepripravljeni. Naš premier je izgubil samozavest, podobno kot njegov britanski kolega Brown. A Brown se ne more več pobrati, Pahor pa priložnost ima. Le mimogrede: zdi se, da bo iz morebitnega dogovora med državama podoben politični kapital - torej vzpostavitev avtoritete - skušala pridobiti tudi hrvaška premierka Kosorjeva. S Pahorjem imata v resnici zelo podobne težave.
A vrnimo se k Pahorjevi priložnosti. Kot smo zapisali, se je septembra na politično prizorišče vrnil z mednarodno politiko, kjer je najbolj suveren. To ne pomeni, da ni to hkrati tudi eno izmed najbolj spolzkih področij: spomniti se velja nasmeha Janeza Drnovška, ko se je zdelo, da mu je uspelo s takratnim hrvaškim premierom Ivico Račanom doseči zgodovinski sporazum; ali pa Janeza Janše, ki je na Bledu zadovoljno nastopil v prepričanju, da sta z Ivom Sanaderjem dosegla zgodovinski dogovor - ta pa se je le nekaj mesecev kasneje izkazal za nov mlinski kamen okoli vratu slovenske pogajalske strani. A če Pahorju, sploh glede na opisana velika tveganja, tokrat uspe prelom v odnosih s Hrvaško, se s tem lahko ponovno začne vzpenjati v politiki in tudi javnosti.
Pa to ni le v Pahorjevem osebnem interesu. Najprej bi morala biti njegova premierska vzpostavitev interes vseh političnih strank in ministrov, ki v vladi sodelujejo, saj so od njegovega »uspeha« odvisni vsi. Predvsem pa je to v interesu prebivalcev Slovenije, ki si ne morejo privoščiti vlade in predsednika vlade, ki bi bila v tako posebnih časih, kot jih prinaša velika kriza, nebogljena in nemočna.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.