3. 12. 2009 | Mladina 48 | Uvodnik
Spet?
Te dni so v javnost prišle informacije o načrtih vlade, da v prihodnjih letih odproda deleže podjetij, ki jih imata v lasti državna sklada Kad in Sod. Sprejet naj bi bil zakon o preoblikovanju Kada in Soda, sklada pa bi v posamezni družbi lahko obdržala največ po petodstotni delež, izjemoma bi lahko oba sklada skupaj ohranila 15-odstotni delež. Spet so se začele v javnosti pojavljati fraze o umiku države iz gospodarstva, o državi kot vprašljivem upravljavcu, o preprečevanju vmešavanja politike v podjetja ... Zveni znano? Seveda. Vse to smo že slišali. Le vlada je bila druga; ko smo to zadnjič poslušali, je vlado vodil Janez Janša.
Toda če je bilo v času Janševe vlade še težko argumentirati, da problem podjetij ni, kdo je njihov lastnik (država ali zasebni kapital), ampak kako se lastnik vede in kako upravlja to lastnino, bi moralo biti po vseh pokih in balonih to že sprejeto kot resnica. Danes se tudi že vidi, kje so končale države, ki so privatizirale tako rekoč vse javno in v državni lasti. Danes ekonomij v nasprotju z vsemi neoliberalnimi teorijami o veličastnosti trga ne rešujejo te zakonitosti trga, ampak to, nasprotno, počnejo države s svojim posredovanjem.
A to še ni vse: najslabše se v sedanji krizi v Sloveniji godi prav tistim podjetjem, ki so se v sodelovanju z Janševo vlado odločila za hitro privatizacijo in menedžerski odkup - ne gre pozabiti, da sta Istrabenz in Pivovarna Laško postala tako velika holdinga le zato, ker jima je Janševa vlada omogočila nakup deležev, ki sta jih imela v lasti prav državna sklada Sod in Kad.
In če ob tem še vemo, da v Sloveniji zdaj tako rekoč ni nobenega, ampak res nobenega resnega podjetja ali skupine, ki bi zmogla resno konkurirati in kupovati deleže Kada in Soda, vemo tudi, da bodo ti deleži pretežno postali last tujcev. Vse navedeno je znano, znano je tudi, da takšne prodaje v preteklosti pretežno niso dale rezultatov, ki so jih prodajalci (torej vlada) obljubljali prebivalstvu. Vse nam je znano.
In vendar se vlada ne da motiti in pripravlja zakon, s katerim naj bi se prihodnja leta nadaljeval oziroma začel nov krog privatizacije. Čeprav se opozorila, da je treba v državi opraviti temeljni premislek o upravljanju ključnih podjetij, ne pa brezglavo privatizirati državne deleže, vrstijo. Je vlada kakorkoli nakazala, da se na primer sploh kdo ukvarja s problemom Mercatorja, ujetega v pretekle rabote Pivovarne Laško? Vlada naj bi prodala deleže v Telekomu, Savi, Heliosu, Gorenju, Petrolu, Krki ... Gre za res pomembna podjetja. Pri čemer ne govorimo o tem, da je čas za prodajo državnega premoženja zaradi krize popolnoma neprimeren, ker so cene delnic zdaj pač nizke. Govorimo o tem, da gre za strateško pomembna in relevantna podjetja, nekatera imajo celo monopolen položaj, predvsem pa so pomembna za celotno gospodarstvo, nanje je vezanih ogromno delovnih mest.
Seveda se lahko država odloči, da bo kakšen svoj delež odprodala. A vedeti mora, zakaj to počne. Kakšno korist bo imela država na primer od prodaje Telekoma? Tehnološko je to visoko razvito podjetje, ki je sposobno samo izvajati vse investicije in ima spodobno donosnost. Zakaj ga prodati? Ima vlada kakršnokoli resno analizo, kakšne bodo posledice teh prodaj? Ima analizo za vsako podjetje? Ima analizo posledic za posamezno regijo? Glede na vsebino zakona, ki je do danes prišla v javnost, se zdi, da gre za neko dejanje počez, brez analiz podjetij in regij, navsezadnje brez strateških analiz. Kar na koncu zbuja celo sume, da za to nedodelano idejo stojijo morda celo kakšni drugi interesi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.