16. 9. 2010 | Mladina 37 | Uvodnik
Dovolj je
»Ogorčena sem nad razmerami, v katerih ljudi odstranjujejo iz države članice Evropske unije samo zato, ker pripadajo neki etnični manjšini. Nisem si mislila, da bo Evropa po drugi svetovni vojni še priča takšnim razmeram. Dovolj je.«
Vivian Reding, evropska komisarka za pravosodje, v torek, 14. septembra
»Nekatere besede, ki so predmet spora, so bile izrečene v trenutku jeze. Redingova ni želela vzporejati tega, kar se je zgodilo v drugi svetovni vojni, in sedanjosti.«
Jose Manuel Barroso, predsednik evropske komisije, v sredo, 15. septembra
Ne bo držalo, kar trdi Barroso. Redingova je imela govor napisan in vsako besedo v bran bolgarskim in romunskim Romom je izrekla s premislekom. Kdor je gledal njen govor, ni videl jeze, ampak pretresenost. In v resnici moramo biti zaradi ravnanja Francije oziroma francoske oblasti pretreseni in ogorčeni. Ogorčeni kot Evropejci. A hkrati nam je kot Evropejcem prav Redingova ponudila redek trenutek, ko smo bili lahko na evropsko komisijo ponosni. Ti trenutki so redki tudi zato, ker že naslednji dan različni pragmatični barrosi poskrbijo, da se jasna stališča zrelativizirajo.
A še bolj kot Barroso nas mora skrbeti odziv francoskega predsednika Nicolasa Sakrozyja. Kaj je že v sredo zabrusil Redingovi? Naj Redingova, ki tako kritizira Francijo, Rome gosti v svoji državi, Luksemburgu. Kakšna zanikrna razprava pa je to? Mar je to ta Evropa? Ali pa smo padli v vaško gostilno, kjer trije pripiti tipi streljajo svoje nesramne pripombe čez šank? Če bi takšne klobasal kakšen vzhodnoevropski predsednik, bi se znašel na naslovnicah vseh časopisov. In tako bi bilo tudi prav. In še bolj prav je, da izrazimo globoko zaskrbljenost nad tem, da takšne nedostojnosti in primitivizme izreka predsednik tako izredne dežele in države, kot je Francija.
Seveda. Vemo, kdo in kakšen je Sarkozy. Tako kot vemo, kakšen je Silvio Berlusconi. Tudi slednji se ta teden ni mogel zadržati in je grobo, res grobo in zaničevalno trosil o ženskah. Je to ta Evropa? Ali pa smo padli v vaško gostilno?
Ne. To je Evropa. Sarkozy in Berlusconi - ki z Romi in Romuni ravna enako kot Sarkozy - sta v resnici najsodobnejša politika današnje Evrope. To je današnja in jutrišnja Evropa. Današnja in jutrišnja Evropa je tudi danes že odstopljeni član upravnega odbora nemške centralne banke Thilo Sarrazin, član socialdemokratske SPD, ki je izjavil, da imajo vsi Judi gen, ki jih ločuje od drugih ljudi, predvsem pa, da se muslimanski priseljenci v Evropi niso pripravljeni ali sposobni integrirati v družbo.
Obstaja velika verjetnost, da se bo Evropa, ki se počuti vse bolj ranljiva in ogrožena - pri čemer se ta ogroženost povečuje znotraj držav med različnimi etnijami, znotraj Evrope med državami in narodi in seveda tudi navzven, nasproti »tretjim« tujcem -, vse bolj izražala v Sarkozyjevem in Berlusconijevem jeziku. Oziroma drugače rečeno: preveč Evropejcem je ta jezik všeč. Tudi preveč Slovencem je ta jezik všeč.
Danes so na vrsti Romi v Franciji, včeraj so bili Romuni v Italiji. Mar ni grozljivo, da je bil glas Redingove v resnici (poleg poslancev evropskega parlamenta) osamljen glas? Koliko državnikov ima ta Evropa, ki bi se morali vsi v en glas oglasiti, obsoditi Francijo, če ne zaradi drugega, zato ker se ne ve, kdo in zakaj bo tretji in kje se bo ta tretji, ki ga bo treba izgnati, pojavil! Nič. Tišina. Pragmatična tišina.
Dovolj je, je rekla Redingova. Ne zaradi Francije. Zaradi naslednje države. Zaradi naslednjih, ki bodo sicer črtani, izbrisani, izgnani.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.