25. 11. 2010 | Mladina 47 | Uvodnik
Bes in jeza
»Tretja svetovna vojna se bo začela novembra 2010.«
Bolgarska jasnovidka baba Vanga
Še dobro, da gre november h koncu in da se je, vse kaže, baba Vanga uštela. A jeza in bes, ki se nabirata po svetu, res zadostujeta za vsaj eno svetovno vojno. In značilnost človeštva je, da je akumulirano jezo in bes, frustracije, ki so se nabrali v ljudeh, ponavadi ali pa kar vedno, lahko razkadila le kakšna res krvava, brutalna vojna. Tako krvava, da se je tisto, kar je bilo prej, vedno znova zdelo bliže raju kot peklu.
V tridesetih letih prejšnjega tisočletja se je Amerika iz krize izkopala z New Dealom, Evropa pa z orožarsko industrijo. Prav na ta trenutek v evropski zgodovini se rado pozablja, a rast gospodarstva v drugi polovici tridesetih let je temeljila prav na pospešeni oboroževalni tekmi. In na koncu seveda v vojni. A frustracije med narodi so nastale v času krize; malo zaradi dejanskih razmerij, predvsem pa zaradi nacionalizma, s katerim so se v času po kriznem poku na oblast povzpenjale populistične stranke in politiki. »Prepričanje, da je Evropa presegla vprašanje nacionalnega, da je presegla meje, je utemeljeno na varljivih temeljih,« pravi zgodovinar Božo Repe. »Dovolj je ena generacija, pa zavlada prepričanje, da se vojne in medsebojna sovraštva ne morejo ponoviti.«
Čeprav se danes pred našimi očmi odvijajo največji prenosi jamstev in denarja v zgodovini, ko se (včeraj) rešuje Grčija, (danes) Irska, in kot vse kaže, (jutri) Portugalska, pa pri tem ne gre le za reševanje gospodarstev, skupne evropske ekonomije, za reševanje evra in gospodarstev posameznih držav. To ni edini razmislek, gre tudi za strateške geopolitične razmisleke. In ti razmisleki so trdi in resni. Če ne bi Evropa »rešila« Grčije, bi danes tam brez dvoma že vladal kaos. Enako velja za Irsko. Saj se zdi absurdno, da se irsko gospodarstvo rešuje z zavedanjem, da bodo od tega reševanja spet služili različni špekulativni skladi, da jim torej evropski državljani dobesedno na račune nakazujemo vsakodnevne vojne dobičke. A vendar je politična ocena jasna in pravilna: to je neprimerno nižja cena, kot jo lahko povzroči morebitni kolaps. Kolaps ene države namreč pomeni, da bo kolapsirala vsaka naslednja. Ko bo Evropa enkrat izgubila vajeti, jih ne bo več prijela v roke.
Kolaps pomeni izredne razmere v sodobni različici. Kakšne so lahko danes izredne razmere na Irskem? Irska je jezna dežela. Jezna na lastno oblast, na preteklo pogoltnost, na nemške in britanske banke, na ameriške špekulante ... Že v Sloveniji množica (upravičeno ali ne) jeznih danes neprimerno lažje stopi na ulice, na Irskem toliko prej. Obup lahko prinese proteste, protesti vandalizem, vandalizem in kaos pa v končni različici pripelje vojsko na cesto. Kaj pa drugega? To je tista najbolj trda, a zato nikakor ne izključena oblika zaostritve. Spomniti se je treba, kako lahko blokirajo neko državo že ohlapno organizirane skupine jeznih mladih iz priseljeniških naselij (Francija). Pa gre za manjše skupine, ki niso imele podpore večine. Kaj se zgodi, če pobesni narod?
Evropska unija je danes pred težko nalogo - pri čemer je tudi sama, predvsem pa njena komisija in njen aparat, odgovorna za težave, v katerem se je znašla celina. Ideologija neoliberalizma, ki je svet in Evropo pripeljala v ta položaj, je bila njena vera. Predsednik evropske komisije je bil njen prvi prerok. Zato danes unija v očeh evropskih državljanov nima kredibilnosti rešitelja, kar je njena dodatna ovira.
Evropa je Irsko vsaj začasno rešila. A frustracije ne glede na to rastejo. Rastejo na Irskem, rastejo po vseh državah. Slabše ne more biti, se zdi. Lahko je. A takrat se bo zdelo, da je bil današnji čas še rajski.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.