Naj molčijo
Averzíja - občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti; odpor: čutiti, imeti averzijo do nekaterih ljudi ali stvari; individualna averzija; averzija proti moderni glasbi (SSKJ)
Danes v resnici postaja že skoraj nepomembno, kaj dejansko politiki sporočajo, kaj delajo, zakaj se srečujejo, kakšni so njihovi nameni. Toliko je bilo že besed, toliko je bilo že raznih srečanj, dejanj, ki niso imela vsebine, namenjenih samih sebi, delanju vtisa. Ljudstvo, njihova publika torej, jih namreč danes tako rekoč samodejno zavrne. Ni pomembna vsebina, težava je v njih samih. Averzíja je vsesplošna, le odtenki nenaklonjenosti so odvisni od osebe, trenutka, teme. In kaj je pri tem najbolj nenavadno? Hujša ko je vsesplošna averzíja, bolj se politiki trudijo stopati pred nacijo. Odpor nacije pa je samo še hujši. Nekakšna spirala je to postala. Gre za spiralo, tako značilno tudi za odnose med ljudmi. A tu gre za odnos oblastnika in ljudstva.
Slovenski politiki imajo vse polno svetovalcev. Svetovalcev po strankah, svetovalcev z državnimi plačami, svetovalcev po pogodbah. A pri vseh teh svetovalcih niso sposobni delovati ne logično ne naravno. Jim res nihče ne pove, da ni pravi trenutek za to vseprisotnost? Malo so vredni takšni svetovalci.
Koalicija se bo v ponedeljek zbrala na razvojni klavzuri. Izraz je neumen, predvsem pa iritirajoč. Kaj pa pomeni razvojna klavzura? Nič. To je sestanek koalicije, namenjen dajanju izjav, javni sestanek koalicije, po katerem bodo vsi prišli z izjavami, da bo koalicija še naprej delovala v prid ...
Če se morajo dogovoriti za prioritete, naj se dogovorijo. Za to ne potrebujejo javnega srečanja. V vladnih prostorih je ogromno soban, kjer to lahko naredijo. Zakaj morajo prirejati te šaradne sestanke, srečanja za kamere? Kdo jim svetuje takšne dogodke, za katere je vnaprej jasno le, da bo zaradi dogodka samega spet malo zavrelo ozračje, da bodo potem novinarji (ki v teh dogodkih sodelujejo približno enako vzhičeno, ne zaznavajoč, da tudi sami polnijo praznino nedogodka) poročali, da se je koalicija strinjala, da bo še naprej ... Poročilo lahko napišemo že zdaj.
Ne pravimo, da včasih takšna srečanja niso učinkovita. Za javnost, za notranja razmerja v politiki. A če so ta srečanja tako očitno kulisna, dosežejo nasprotni učinek.
Molk, ne glasnost je značilnost dobrih politikov. In prav molk in zadržanost sta najbolj odsotni vrlini te koalicije. Seveda morajo politiki odgovarjati na bistvena vprašanja. Seveda je njihova naloga predstavljati vse ključne odločitve z vsemi razsežnostmi. In včasih se seveda tudi politiki morajo malo postavljati pred kamerami, to vemo vsi, in tudi to je del politike in družbe. A ta trenutek je za takšna postavljanja popolnoma neprimeren. Seveda so med aktualnimi politiki izjeme, jih je pa malo.
V resnici nas namreč kot prebivalce te države ne zanimajo njihove medsebojne drame in dramoleti - še posebno ne v teh razmerah. Zanima nas, koliko delavcev bo ostalo brez službe zaradi morebitnega propada SCT. Naj pripravijo načrt. Ne zanima nas, kaj si mislijo o tem, kar se je zgodilo. Zanima nas, kaj so in kaj bodo storili. A zanima nas šele takrat, ko bodo res imeli načrt ali pa ko ga bodo že uresničili.
To, kar počnejo danes, spominja na najstnice, ki vsak dan zarotniško poročajo, kako jih je pogledal tisti fant, ki jim je všeč. Saj veste, najstnice o tem lahko govorijo tudi pol leta, in to o treh različnih fantih hkrati ali zapored.
Ne zanima nas, ali Pahorja skrbi, da bo Slovenija ostala brez letalskega prevoznika. Lepo, to naj pove svojim sodelavcem zjutraj ob kavi. Naj o tem govori, ko bodo ukrepi že izpeljani. Ne zanima nas, kaj si Katarina Kresal misli o Karlu Erjavcu ali kaj si ta politik, ki vleče ministrsko plačo in ima pri tem ves čas socialno čuteče izlive, misli o Golobiču, Pahorju ali Kresalovi. Veliko bolje bi bilo, če bi bili vsi malo bolj redkobesedni. Tako kot je nedostojno, da SDS, ki ves čas obtožuje levico kulturnega boja, skupaj z SNS demagoško brani umrle borce Pohorskega bataljona. Res pravi trenutek in res prava dva sta se oglasila skupaj.
Prebivalci te države zdaj zahtevajo predvsem zbranost in dejanske ukrepe, ne pa te frfotajoče parade političnega nastopaštva. Prebivalci te države preživijo lahko tudi kakšno napako, težko pa prenesejo te prepirljive in samovšečne nastope. Dovolj je.
Naj torej kdaj politiki molčijo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.