Na račun spomina
Ko je v sredo Janez Janša na Radiu Ognjišče napovedal, da bo razkril, da je bil predsednik Danilo Türk zaposlen pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL), bil je sekretar komisije za manjšine, nato pa celo njen predsednik, je to zvenelo absurdno. In kaj potem?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ko je v sredo Janez Janša na Radiu Ognjišče napovedal, da bo razkril, da je bil predsednik Danilo Türk zaposlen pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL), bil je sekretar komisije za manjšine, nato pa celo njen predsednik, je to zvenelo absurdno. In kaj potem?
A vendar stvari niso tako preproste. Absurdno je namreč zvenelo le tistemu delu prebivalstva, ki se pomena SZDL še spominja. SZDL je bila nekaj razmeroma benignega. Organizacija, ki naj bi zagotavljala pretok idej od ljudstva k partiji in politiki. V resnici pa brez teže in moči. Neprimerno večjo težo je imela v osemdesetih letih na primer ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije).
A naredimo preprost izračun. Od trenutka ukinitve SZDL do danes se je v Sloveniji rodilo okoli 400.000 prebivalcev (slabih 20.000 na leto). Od teh jih ima volilno pravico že okoli 80.000. Tem prištejmo še približno 360.000 prebivalcev, ki so bili v času ukinitve SZDL stari manj kot 18 let. Prištejmo še 80.000 prebivalcev, ki se vsaj do 23. leta starosti niso kaj prida zanimali za politiko. Če prištejemo še nekaj 100.000 ljudi, ki se s politiko pretežno niso ukvarjali in se niso zanjo zanimali ne takrat ne danes, ampak so takrat in danes zgolj sledili medijem, imamo pred sabo ogromen korpus ljudi, ki jih lahko podatek, da je bil predsednik Türk takrat sekretar neke komisije SZDL, preseneti. In v tem je Janševa zanka.
Saj se res dramatično sliši, bodimo iskreni. SZDL je bila res del takratnega establišmenta. A kot je treba pri partiji razlikovati med obdobji, predsedniki, tudi republikami nekdanje Jugoslavije, med partijami (slovensko in jugoslovansko), je treba tudi med organizacijami. SZDL res ni bila nikakršen bavbav. Bila je paravan demokratičnosti. In nikoli ni imela prav nobene moči. SZDL je na primer skrbela za komunikacijo z RKC in zadnji predsednik SZDL Jože Smole je dobil ljubkovalno ime Božiček, ker je leta 1987 razglasil, da se v Sloveniji normalno praznuje božič. V bistvu je bila SZDL nekakšna tamponska cona. Pa je ne hvalimo.
Janez Janša, diplomant obramboslovja na FSPN (fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, danes FDV), sicer član ZKS (Zveze komunistov Slovenije), je prvo, pripravniško službo dobil na sekretariatu za obrambo Socialistične republike Slovenije. Naslednja njegova služba je bila v predsedstvu ZSMS, nato pa se je vrnil v službo na sekretariat za obrambo. Sekretariat je bil sicer del izvršnega sveta, tedanje republiške vlade. Janša je bil tako uslužbenec vlade. Socialistične vlade.
Niti Janša niti Türk zaradi navedenega še nista bila ne zagrizenca ne predstavnika bivšega režima. Dobila sta službi. Za to gre pri teh letih. In to čisto spodobni službi. Zaradi teh zaposlitev v njiju tudi takrat ni nihče videl prihuljenih režimcev. Na takšen način je marsikdo dobil ali vzel službo: ker je pač bila priložnost za zaposlitev. Če nekdo študira obrambo, zagotovo tudi verjame v to, kar študira, mu je všeč - vendar to ne pomeni, da ne more priti do nasprotnih spoznanj ali da ni kritičen do sistema. Pa četudi se zaposli na sekretariatu za obrambo. Tedanje institucije so bile polne kritičnih ljudi - od Marksističnega centra naprej. Janša je na primer kandidiral tudi za predsednika ZSMS. V resnici ne s slabo ekipo in ne s slabim programom. Že takrat si je želel biti politik, in to je bila običajna pot napredovanja. Po stopničkah navzgor v ZSMS, služba v državni upravi, pa preskok v partijo, pa spet po stopničkah naprej.
In Janši tega danes nihče resen ne bi mogel očitati. Zaradi tega ni bil ne nepošten ne režimski, nič od tega. Tudi zaradi tega, ker je bil član partije ne. Nekateri so pač vstopali v partijo zaradi, na primer, želje po delovanju v politiki, drugi zaradi lažje dostopnosti služb, družbenih stanovanj ... Nekateri pa niso. Nekaterim na misel ni prišlo, da bi to naredili.
Zaradi vsega navedenega je danes to, kar počne Janša predsedniku republike, res prvovrstna obscenost. Če bi to počel nekdo, ki o tistem času res nič ne ve, ki sam ni plezal po stopničkah takratnega sistema, bi še lahko rekli, da gre za nevednost, za slab spomin. Janša to počne zavestno.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.