Kdo bo skočil v ta prostor?
»Guttenbergov antipopulizem je najskrajnejša oblika populizma.«
Thomas Darmstädt, novinar nemškega Der Spiegla, v portretu Karl-Theodorja zu Guttenberga
Najbolj priljubljen nemški politik, obrambni minister in prepisovalec doktorata Karl-Theodor zu Guttenberg, je politik nove dobe. Ko govori prav tisto, kar bi ljudstvo najbolj rado slišalo, zraven pristavi, da politiki ne smejo govoriti tistega, kar bi ljudstvo rado slišalo. In ljudstvo to rado sliši. Hudičeva zanka.
A ne drži samo tisto, kar pravi Darmstädt, da je namreč prav ta antipopulizem lahko najskrajnejša oblika populizma. Mar ne velja enako za retoriko antipolitike? V Sloveniji smo priče silovitemu odporu do politike. Danes ne gre več toliko za levo-desno opredeljevanje, danes je glavno opredeljevanje zoper politiko, zoper politike. A problem tega antipolitičnega stališča je, da se na volitvah ne izkazuje tako. Volitve so bistveno preprostejši inštrument in tudi abstinenca na njih je glasovanje tako kot vsako drugo. Volimo torej tudi, ko ne volimo. Ignoranca volitev je dejansko oddan glas. Le da izbiro namesto nas opravijo tisti, ki so najbolj zavzeti. In ti po navadi glasujejo najzvesteje in najbolj jezno, torej najraje za tiste, ki najbolj nahranijo njihovo jezo. To pa so populisti. Odločitev za volilno abstinenco (raziskave kažejo, da je to trenutno najmočnejše politično stališče pri nas) torej ne prinese pričakovanega učinka.
A če bi na tem mestu končali, bi naredili napako. Spregledali bi bistveno Darmstädtovo opozorilo. Da danes politični prostor začenjajo zasedati ljudje, ki svoje politično delovanje razglašajo za nepolitično - pa čeprav je njihova agenda popolnoma politična. Mar niso govorica in dejanja na primer Rada Pezdirja v svojem bistvu popolnoma politični - pa čeprav s krikom, da je to, kar dela, v svojem bistvu antipolitika? Politika, leva, desna, liberalna, konservativna, je s svojimi dejanji dejansko začela delati prostor tem politikom novega kova - ki v prostor politike vstopajo prav z zagotavljanjem, da niso politiki. To zagotavljanje je neumnost. Kdor nastopa v političnem ringu, profesionalno ali amatersko, se ukvarja s politiko. A ker je danes oznaka politik avtomatično nekaj slabega, se v politiko vstopa z zagotavljanjem, da nisi politik. Mar res? To smo najprej videli na lokalni ravni, na ravni županov in državljanskih list, danes pa v političnem prostoru nastopajo društva, iniciative, ki v svojo politično agendo najprej zapišejo, da so nepolitični in nepolitiki.
Da ne bo nesporazuma: malodane vsak vstop v prostor politike je nekaj dobrega. V Sloveniji ni težava v tem, da se s politiko ukvarja preveč ljudi, ampak da se jih premalo. In velja se paziti v začetku omenjenega antipopulizma. Prav zato, ker je danes politika tako okužena s populizmom, da postaja ta že tako transparenten, tako prepoznaven, da vsak, ki ne uporablja tega populističnega govora, deluje nekako normalen, naš, človek pravih besed in kar je še teh izrazov.
Namenoma omenjamo Rada Pezdirja. Pa ga ne želimo obsojati ali relativizirati. Ne trdimo, da prenekatero njegovo dejanje ni bilo koristno. A spomniti se velja četice mladoekonomistov, ki so s svojim zgolj navidezno antipolitičnim nastopom in govorico vstopili v prostor političnega. Politiki vseh strani so zaznali, da se javnost na njihovo govorico odziva pozitivno, in so jih zato skušali pridobiti na svojo stran. In ko jim je Janša ponudil možnost, so se posedli na vse ponujene politične položaje. Ne odrekamo jim niti političnega instinkta: med prvimi izmed tistih, ki so prisedli k Janši, so zaznali, da se velja umakniti. A zato ni njihova govorica ne včeraj ne danes nič manj populistična in politična - pa čeprav gradijo na antipopulizmu.
Enako velja na primer za nekakšne čudežne dečke gospodarstva, na primer Iva Boscarola. Tudi mediji jih imajo radi, ker tako, recimo temu kleno, pošimfajo čez državo. A če pogledamo realno, gre za ljudi, katerih podjetja so malo večje delavnice, uspešne obrtniške tovarnice. Tudi njihova govorica se zdi na prvi pogled nepolitična, češ ljudje iz gospodarstva, iz vrst tistih, ki delajo s svojimi rokami. A vse to so politični nastopi, politika pa je njihova prostočasna dejavnost, hkrati pa za tem stojijo njihovi čisto jasni interesi.
Politika je sama naredila prostor. Velik prostor. In veliko Slovencev na levi in na desni danes izkazuje, da bi bili pripravljeni podpreti neko novo politično silo ali grupacijo. Novo stranko na primer. A velja biti previden. Ni vse, kar je novo, samo po sebi drugačno. Ni vse, kar se deklarira za nepolitično, zato dejansko tudi obetavno. Pa čeprav po novem še tako hlepimo in smo starega še tako naveličani. A morda so tisti novi le Danajci.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.