5. 5. 2011 | Mladina 18 | Uvodnik
Tretji človek
»Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.«
82. člen ustave Republike Slovenije
Prazniki so vedno nevarni. Med prazniki ali tik pred njimi vlade rade sprejemajo nepriljubljene ukrepe. Med prazniki se radi zgodijo kakšni kadrovski premiki. A tokrat ne gre za to. Tik pred prazniki se je stopnjevala koalicijska in vladna kriza. Toda narobe bi bilo, če bi spregledali, da sta se v pomembni točki zaostritve nenadoma v mnenju združila predsednik vlade in SD Borut Pahor in vodja opozicije in predsednik SDS Janez Janša. Oba sta kar poskočila, ko se je zgolj začelo omenjati, da je trenutek predvsem zrel ne toliko za predčasne volitve kot za rekonstrukcijo slovenske politike. Oba sta se živčno, oba z isto teorijo zarote o silah iz ozadja, odzvala na pobudo, naj poslanci prevzamejo stvari v svoje roke in naj zberejo podporo za izvolitev morebitnega novega mandatarja. In, ne, to še zdaleč ni ne nelegitimno ne nelegalno, kot sta hotela prikazati: to je demokratičen postopek, ki je določen v ustavi. Oba sta leta 2000 že podprla takšno vlado, ki je nastala sredi mandata; Pahor neuspešno vlado Janeza Drnovška po odhodu SLS iz vlade, Janša pa vlado Andreja Bajuka, v kateri je postal minister za obrambo. Zakaj bi bilo torej to zdaj nekaj nezaslišanega? Ker jima ne ustreza.
Prav njun odziv namreč dokazuje, da je to ta trenutek edina presežna pobuda - in edina pobuda, ki ju res ogroža. Če ostane ta vlada do konca mandata ali če se izvedejo predčasne volitve, v obeh primerih sta onadva tista, ki bosta imela še naprej v rokah ali vlado ali opozicijo ali pa morda celo veliko koalicijo. Oba lahko torej redno ogrozi le nekdo tretji, ki bi se imel priložnost vzpostaviti in predvsem preseči njuno politiko - postaviti politiko na druge tirnice, druge temelje. Še več: kot je danes jasno, njuni politiki zavrača večina volivcev, vsak ima le svojo omejeno bazo, ki jima daje sicer z volitvami legitimno večinsko moč. In onadva sta tista, ki sta dejanski problem, ta trenutek torej zaviralca, Janša na desnem polu, Pahor pa na levem. Zato oba zavračata tretjega človeka - ker bi kredibilen človek že s svojo prisotnostjo v političnem prostoru pokazal njuno nesposobnost in politično nezrelost.
Oba, Janša in Pahor, sta imela priložnost, oba veliko priložnost. Janša jo je zapravil s svojo avtoritarnostjo in slabo gospodarsko politiko vlade, zaradi katere je danes Slovenija veliko globlje v krizi, kot bi bila sicer, s svojim spodbujanjem tajkunizacije, dokler je mislil, da mu bodo gospodje služili. Pahor pa s tem, ker ni razumel, da vodenje vlade v krizi ni nastop na tiskovni konferenci, nastopaštvo, ampak predvsem kredibilno vlečenje potez. Poteze celo niso slabe, zakoni niso slabi, a drugega za drugim je v resnici uničeval prav Pahor, tako kot je tudi tisti, ki je zapravil kredibilnost marsikateremu ministru. Pahor danes trdi, da vlada normalno deluje, ker v državni zbor pošilja zakone, ta pa jih potrjuje. Ni res. Vlada nima kredibilnosti, ki je temelj njene operativnosti; le zato si danes tako rekoč vsak drzne rušiti in mu uspe katerikoli njen zakon tudi zrušiti na referendumu. Nazadnje so to storili študenti in panoga študentskih servisov. Je to operativna vlada? Pri čemer še sam ne ve, koliko poslancev ga dejansko podpira.
Seveda pri tem zavajata, manipulirata, oba. Kdo govori o tehnični vladi? Nihče razen njiju je ni omenil. Govorimo o pravi vladi in pravem mandatarju, ki ima podporo poslancev, ki si sam naredi novo ekipo in vodi novo vlado - v kateri so seveda lahko tudi stari ministri, če se tako odloči - suvereno do volitev. Med tem lahko postane tudi predsednik kakšne stranke ali pa le njen mandatar za sestavo naslednje vlade. Da to ni mogoče? Kako je torej Janša lahko postal minister v Bajukovi vladi, če ta takrat ni bil predsednik nobene stranke? To so vse mogoče rešitve in časa za vse takšne razplete je dovolj. Do rednih volitev je skoraj leto in pol.
V tem trenutku so poslanci tisti, ki odločajo. Poslanci vseh strank, od SD, SLS ... do poslancev manjšine. Oni so dobili štiriletni mandat, in če se odločijo za predčasne volitve ali za ohranjanje te vlade, s tem avtomatično prevzemajo pečat poslanskega zbora, ki ni znal opraviti svoje temeljne naloge vsakega mandata - izbrati močne operativne vlade. Ustava je jasna: je že res, da poslanci na položaje prihajajo skozi strankarska sita, a ko dobijo mandat, so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Ne morejo se skrivati za svoje predsednike, ampak morajo misliti na blaginjo te države. Navsezadnje jih le to vodi v možno resno kandidaturo na naslednjih volitvah; to je njihova priložnost, da nastopijo pred volivci kredibilno.
Janez Potočnik, slovenski komisar v Bruslju, ima ta trenutek vse kvalitete za mandatarja. S tem, ko ga posebej omenjamo, seveda tvegamo diskreditacije, češ, gre za nekakšne sile iz ozadja, ki ga želijo ustoličiti. Res je: ta sila iz ozadja je javno mnenje, ki ga postavlja daleč nad politike sedanje državnozborske in izvršne garniture. Poglejte vse javnomnenjske raziskave. Janša in Pahor mu ne sežeta do pet. To je ta sila, ki jo omenja ustava, ljudstvo namreč.
In navsezadnje: ta teden se je Potočnik v svojem zadržanem slogu odzval na razmišljanja o tem, ali bi bil pripravljen prevzeti mandatarski položaj. Večina se je ustavila pri njegovi vljudni zavrnitvi. Spregledala pa njegovo analizo razmer v državi. A ta je tista, ki v vsej dimenziji kaže njegovo dejansko primernost.
Zavračati resen razmislek o tem, da bi se v državnem zboru oblikovala koalicija strank, poslancev, ki bi resno vzela tisto, kar Potočnik dela in kar je predstavil ta teden v analizi razmer v državi, v resnici pomeni zavračati mnenje javnosti. Politiki imajo to pravico. Tudi to je njihova pravica. Vendar pa s tem na dolgi rok škodujejo sebi, politiki kot profesiji, predvsem pa državi.
Nobenega razloga torej ni, da bi mirno požrli tezo, da ni alternative. Alternativa je. Le Janši in Pahorju ni všeč.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.