12. 5. 2011 | Mladina 19 | Uvodnik
Siva, mišje siva dejstva
Kot da smo v Sloveniji izgubili občutek za dejansko - ni več pomembno, kaj se je dejansko zgodilo, kaj so dejstva, kakšni so resnični podatki, pomembna je le še predstava, interpretacija: kaj politiki povedo javnosti, kaj novinarji potem priobčijo, kaj potem rečejo drug drugemu in naslednji dan spet znova in tako naprej. Niso dejstva na eni strani in interpretacije na drugi. Vse so samo še interpretacije. In dejstva tudi niso več pomembna, le še interpretacije.
Je torej Desus izstopil iz koalicije ali ne? Če je, koliko poslancev šteje aktualna koalicija? Je ta vlada manjšinska? Če je manjšinska, ali ima zagotovljeno podporo poslancev drugih strank? Manjšincev? Ta, najbolj normalna vprašanja se danes ne postavljajo. Je kakšen medij to razčlenil? Ne. So se v koaliciji prešteli? Ne. Je predsednik državnega zbora ugotovil, da vlada nima več podpore? Je opozicija ugotovila, koliko glasov ima? Kako je mogoče, da nikomur ni mar za ta elementarna dejstva?
Ker so dejstva postala v Sloveniji obrobna, niti moteča ne več - tako malo so vredna. Ko gre za pokojninsko reformo, ni pomembno ne stanje javnih financ, ne dolgoročna stabilnost, v resnici nič. Zato je bila oddaja TV Slovenija, v kateri je kot edini gost nastopil direktor vladnega direktorata, ki je pripravil pokojninsko reformo, totalen šok: ker je bil govor le o dejstvih. Ni šlo za interpretacijo, ampak za dejstva. In ko pridemo do dejstev, reforme izgubijo politični ali osebni predznak. Ne gre več za predlog Pahorjeve vlade, ampak za neko nizanje dejstev. A ni politika naredila dejstev obrobnih, takšna so jih naredili mediji, se je pa politika prilagodila. Kdor interpretira, pride v medije. Kdor govori dejstva, je pust in dolgočasen. Ni zanimiv za medije. Dejstva ne kričijo, dejstva ponavadi niso šokantna, dejstva zgolj stojijo tam. Raje ena abotna izjava Zmaga Jelinčiča kot dejstva. Pa kakšna najstniška nabritost od Erjavca.
Kolikokrat smo v Sloveniji brali v zadnjem času o tem, kako je Slovenija med najbolj zadolženimi, pa kako nam je v EU BDP najbolj padel, kako imamo rekordno število brezposelnih? Vsak dan. Pa čeprav nič od tega ni res. Vse te kvazi podatke je v drobnem pismu bralcev z dejstvi ovrgel dr. Jože Mencinger. Po stopnji brezposelnosti je bila Slovenija v tretjem kvartalu preteklega leta (do tja so segali podatki) s 7,2-odstotno stopnjo na 18. mestu med 27 članicami EU; povprečna stopnja brezposelnosti v EU je bila 9,4-odstotna. Po padcu BDP-ja v letu 2009 Slovenija ni bila druga, ampak peta; večji padec so imele Estonija, Latvija, Litva in Finska; če bi upoštevali še leto 2008, ko se je kriza začela, pa še Irska, Danska, Italija, Švedska in Velika Britanija. Javni dolg Slovenije naj bi se po podatkih Evropske komisije od 2007 do konca letošnjega leta povečal s 23,4 na 45,4 odstotka BDP-ja, to je za 22 odstotnih točk. Teh 22 odstotnih točk je res več od povprečja v EU, a še bolj je narasel na Irskem, v Veliki Britaniji, Grčiji, Latviji, Španiji, Romuniji, Franciji, Portugalski in Nizozemski. In tako naprej. Pa teh dejstev nihče ne objavlja. Dejstva stojijo in čakajo na boljše čase.
Žal meril, ki bi pokazala, koliko ta histerizacija dodatno prispeva k poslabševanju stanja, ni. Seveda je prav ta histeričnost tudi posledica krize, morda strahu, da se bodo najbolj črni scenariji dejansko uresničili. Gre tudi za čisto človeško nagnjenost k pretiravanju.
Tako mediji kot politika bi se morali zavedati svoje odgovornosti. Seveda je legitimno, da si Janez Janša želi priti ponovno na oblast, a da je zato pripravljen rušiti temeljne prihodnje stabilnosti države, ki bi jo rad vodil? Ali sindikati: danes njihov boj ni več boj za člane, ampak boj za lastni prav. Načrtno, zavestno pretiravajo. Zakaj? Mar se ne zavedajo, da njihova današnja ekstremnost drugi strani le povečuje manevrski prostor za zaostritev? Mar ne gre za koristi državljana? In prav slednji je največja žrtev tega vsepovsod prisotnega ignoriranja dejstev, žrtev interpretacij - pri čemer je zdaj odgovornost prenesena naravnost nanj, ker bo o v tem trenutku res eni ključnih reform odločal na referendumu.
Po podatkih Evropske komisije naj bi javni dolg Slovenije konec letošnjega leta torej znašal 45,4 odstotka BDP-ja. To je kar 20 odstotnih točk manj od povprečja EU. Mar nismo najbolj zadolženi v Evropi? Dejstva.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.