Poraz liberalizma

Samske ženske v Sloveniji ostajajo stigmatizirane. Tako imenovani duh ekstremne liberalnosti, ki jo Lojze Peterle imenuje "liberalizem s tendenco anarhije", je pri nas očitno bolj navidezen, kot se je zdelo še do pred kratkim. Na referendumu je bila večina za pravico samskih žensk do umetne oploditve samo v Kopru in centru Ljubljane. Področji teh dveh volilnih enot sta očitno tudi edini urbani okolji v prevladujoče polruralni deželi, kjer navade in običaje narekujejo predvsem konzervativne vrednote.

Referendumsko voljo je sicer nemogoče povezovati s preferencami volilk in volilcev do posameznih političnih strank. O čemer dovolj jasno pričajo volitve za vodstva ljubljanskih četrtnih skupnosti. Kar pomeni, da imajo prav tisti, ki trdijo, da v Sloveniji politična levica in desnica še vedno nista profilirani in da prevladujoče razmišljanje pri nas nikakor ni liberalno. Slovenija ni konservativna samo zato, ker je pretežno ruralna, je tudi pretežno stara, dežela upokojencev. Temu primerno počasni so tudi njen tempo in njena pravila igre. Tudi zato je tako dolgo ohranila na eni strani sorazmerno visoke socialne pravice in na drugi visoko stopnjo neprivatizirane oziroma netransparentne lastnine, na kar najglasneje opozarjajo "pomladni" konservativci. Vendar to še ne pomeni, da jim "upokojensko" tradicionalna Slovenija ni veliko bližja od "liberalne" odprte družbe. Tudi zato lahko seveda trdijo, da so na referendumu zmagali.

Ob tem je še posebej neprijetno, da so na to, brez kakršnih koli zadržkov, celo ponosni. Ponosni, da je na referendumu zmagala percepcija samske ženske, ki pravzaprav ni povsem enakovredno bitje, ki ji ne gre zaupati še česa manj pomembnega, kot je vzgoja otrok. Kaj bi se šele zgodilo z zakoni o legalizaciji mehkih drog ali prostitucije? Še najprijaznejši znak, ki ga prinaša rezultat referenduma, je razmeroma nizka udeležba. Izid pa kljub temu za vse samske ženske in njihove otroke pomeni potrditev, da jih ima večina tistih, ki hočejo politično odločati, za ljudi drugega reda. Ampak na to so se najbrž navadili, še preden so morali več kot mesec z vseh koncev poslušati, da so radikalno hendikepirani. Kakor da tudi nasprotniki Kebrovega zakona niso bili v življenju prikrajšani na tak ali drugačen način. Kot da bi kje obstajal kdo, ki je popoln in živi v popolni družini. V skoraj popolni vasi. Benevolentna misel je, da so tisti, ki so glasovali proti, to storili zaradi želje po "uresničitvi" te pravljične podobe. Ampak ob komentarjih je bilo bolj kot to čutiti triumf konservativizma. Argumenti so govorili o tem, kako lepo je za otroka, da ima tako mater kot očeta, in ne o tem, da je treba življenje dopustiti tudi, če je drugačno. Ne, drugačnost je treba prepovedati. Govor je bil o lezbijkah, ki bodo tako prišle do otroka, kar je nezaslišano. Še bolj pa je bilo izpostavljeno tuje seme. Kup predsodkov, ki so omogočali odločitev, da se neki konkretni ženski prepove imeti otroka. In da se temu hipotetičnemu otroku prepove roditi tej samski ženski.

LDS je na referendumu izgubila. Njeni volilke in volilci je pri "njenem" simbolnem zakonu niso podprli. Poraz je toliko hujši, ker so za pravico samskih žensk do umetne oploditve gotovo glasovali mnogi, ki sicer volijo ZLSD. Kdo torej voli LDS in ali lahko to svojo volilno bazo največja slovenska politična stranka dolgoročno sploh obdrži? Tako liberalnost, razumljena kot svobodomiselnost in odprtost do drugačnosti, kot liberalnost, ki upošteva predvsem zahteve in pravice kapitala, se je v Sloveniji v zadnjih letih identificirala predvsem z LDS. To dvojnost, ki je paradoksalna, je LDS doslej vedno znala obrniti sebi v prid. Vendar se zdi, kot da recept deluje predvsem zaradi dr. Janeza Drnovška, ki očitno lahko prepriča tako predstavnike kapitala kot predstavnike civilne odprte družbe, da je njihov favorit. Tako se tudi glede referenduma ni izpostavil niti kot predsednik stranke, a zato ni nič manj predsednik LDS in je še vedno Drnovšek, sprejemljiv celo za nekatere "pomladne" volilce. A njegov čas na čelu LDS se najbrž vendarle izteka, potek tega pa se spreminjajo tudi okoliščine. Vprašanje je, za koga bo sprejemljiv njegov naslednik. Oziroma ali je sploh lahko iz vrst tistih, ki so se izpostavili ob agitaciji za zakon. Najbrž ne, že zato, ker rezultat referenduma potrjuje, da LDS ni tako zelo volilno zanimiva zaradi svoje svobodomiselnosti, temveč predvsem zato, ker obljublja življenje brez pretresov, ki bi lahko zmotili tradicionalno "zaspanost".

Pomladniki so v nedeljo na Brezjah zares lahko proslavljali. Scena je bila veličastna. Stebri družbe. Vojska, policija in cerkev. Ter seveda pomladni voditelji. Janez Janša, dr. Andrej Bajuk in Lojze Peterle. Veselili so se tudi izida referenduma. To je bilo čutiti že prek ekrana, čeprav so formalno praznovali deset let države Slovenije. Razpoloženje javnosti je bilo po dolgem času najbrž večinsko z njimi. Težava pa je, da je bil od vseh po besedah še najbolj politično spreten direktor policije.