Likvidator je likvidator je likvidator ...

"Očitno je oblastno nomenklaturo zaradi zadnjih javnomnenjskih premikov zajela velika panika, zaradi česar so danes pred sedež naše stranke poslali jurišni odred Foruma 21."
Janez Janša

Javnomnenjske ankete so tu, da zaznajo utrip javnosti. So nekaj, na kar politične stranke in mediji avtomatično reagirajo. Odzivi na zadnje Politbarometrove rezultate so bili seveda različni. A kot je bilo videti, se je na rezultate še najbolj odzval bivši predsednik. Z dokončno napovedjo ustanovitve Foruma 21. In tudi Janezu Janši se je začel Kučan spet intenzivneje prikazovati.

LDS je grožnjo padanja priljubljenosti odpravila na kratko. Nekateri bi rekli arogantno. Brez vidnih znakov kakšne pretirane zaskrbljenosti. Volitve menda niso tako zelo blizu. Kaj je to par mesecev do evropskih in dobrega pol leta do parlamentarnih. Oblast je tu in dela. Resna debata o vzrokih in samospraševanje ter iskanje možnih odgovorov za padec popularnosti bi bili konec koncev lahko razumljeni kot znak panike. Tako je za LDS neprijetna novica minila hitro. Do naslednjega meseca. Predsednik vlade in predsednik LDS je o vsem skupaj molčal. Govoril je pravzaprav samo Gregor Golobič, predsednik sveta stranke, človek iz gospodarstva, ki se je moral hkrati braniti Janševih očitkov, da neformalno kadruje na Telekomu. Izbrisani so ostali v ozadju. Tam, kamor sodijo. Čakajoči na referendum, ki ne bo glede njihovega statusa spremenil ničesar. No, vsaj tisti, ki jim notranje ministrstvo lahko brez zakona vrne status, ga bodo dobili. Potem pa bodo tu že volitve. Morda še kakšen referendum vmes. In bo, kar bo. LDS o padanju priljubljenosti prejšnji teden vsekakor ni povedala veliko.

Veliko več je imel za razglasiti Janez Janša. Njegove tirade so ponovno razkrile naravnost fascinantno logiko "pomladnega" liderja. Politbarometer je Janša najprej razsul. Kljub temu da mu beleži naklonjeno javno mnenje. SDS je sicer zelo priljubljena, a rezultati so nekoliko vendarle prenapihnjeni. Razlog je na dlani. Center za raziskave javnega mnenja poskuša s pretirano visokimi ratingi SDS, ki jih je zabeležil Politbarometer, motivirati in homogenizirati LDS ter njene volilke in volilce. Paranoja ne počiva. Če gre dobro, mora biti nekaj hudo narobe. A potem je sledil preobrat. Sprožile so ga demonstracije pred sedežem SDS. Po prepričanju prvaka slovenske opozicije jih je organiziral nihče drug kot Milan Kučan. On in njegov Forum 21, ki sicer še ni ustanovljen, a že deluje. Paradoks je seveda v tem, da je po Janševem mnenju Kučana strah javnomnenjskih raziskav, ki naj bi jih sam ukazal prirediti. A kaj bi to. Pomembno se je boriti, ne glede na resnico. Janševo obtoževanje Lamprehta in Kosa za stvari, ki jih nista storila, sta samo retorična dosežka zadnjih dni.

Pred leti, ob odkritju orožja na mariborskem letališču, je Janša dejal, da gre za orožje, ki je namenjeno izvedbi državnega udara. In kdo naj bi ga izvedel? Isti ljudje, ki so še vedno na "drugi strani" in proti katerim se Janša še vedno bori. Zločinci, mafija, morilci, ljudje brez kakršnekoli morale, ki so za oblast pripravljeni na vse. Izbrisani so, skupaj z bližajočim se volilnim obdobjem, sveti borbi proti tem deviantnežem seveda dali nov zagon. Pervertirane besede o likvidacijah, ki jih v mirnejših obdobjih političnega delovanja Janez Janša ne uporablja, so znova oživele. Janez Markeš je celo dobesedno zapisal: "... prepričan sem, da je nomenklatura, ko bo zadosti ogrožena, zmožna Janšo tudi fizično likvidirati." Skoraj tako kot pred prejšnjimi volitvami, ko so se pojavile govorice, da obstaja načrt nekakšnega zaigranega "samoatentata", ki naj bi dokazal resnično življenjsko ogroženost prvega na desni, potrdil malopridnost nomenklature in zakoličil posebno, skoraj nadčloveško mesto J. J. med slovenskimi zgodovinskimi junaki. Stari duhovi vsekakor vedno znova oživljajo.

In senca Milana Kučana je spet skorajda povsod. Za aroganco LDS se skrivajo puške, dinamit in pištole bivšega predsednika. Tako kot za ZLSD in Desusom. Tako kot za jurišnimi odredi protiglobalistične civilne družbe. In seveda tako kot za ustavnim sodiščem, ki je predlagateljem referenduma o izbrisanih prejšnji teden ponovno razložilo, da so njihove zahteve protiustavne ter da so usmerjene proti spoštovanju človekovih pravic. Predsednika SDS tudi to ni ganilo. Ustavno sodišče je pač del komunistične zarote. Zarote, ki jo v Janševem virtualnem svetu vodijo eni sami možgani. Predstave o tem, da avtonomnost ni mogoča, so predsedniku SDS vsekakor blizu. Na desnici je samo ena glava, ki res kaj šteje, in stranke, ki se s tem ne strinjajo, so bile doslej vedno kaznovane. Brez izjeme. Politika, ki ne prenese drugačnosti. Njena zadnja "žrtev" je bila tiskovna predstavnica SDS. Ženska, ki je obsodila poslanca, ker je tepel nedolžnega človeka in je bila naklonjena enakopravnosti homoseksualnih parov. Pravzaprav idealna priložnost za širitev SDS proti sredini. A ni šlo.

Alenka Paulin je mislila s svojo glavo. Ali pa se za vsem skupaj vendarle ne skriva spet isti sovrag? Morda je kriv tudi za Kelemino? Zmožen je vsega. Tudi likvidacij. Janez Janša že ve. Tako kot ve, da civiliziran politični boj v Sloveniji pravzaprav onemogoča samo bivši predsednik. Neprijetni fantom, ki prihaja in odhaja, ne da bi, vsaj za zdaj, tudi v resnici odšel.