Grega Repovž

24. 3. 2017  |  Mladina 12  |  Uvodnik

Kdo tepe protestnike?

Nasilni policisti? Pretepamo protestnike? Do sem smo prišli pod vlado Mira Cerarja?

Ekonomska samostojnost za telebane

Leta 2012 smo iz Hrvaške uvozili 119 ton klobas in njim podobnih suhomesnih izdelkov. Po odprtju meja, ob vstopu Hrvaške v EU julija 2013, se je uvoz klobas iz Hrvaške povzpel na 145 ton letno. Leta 2015 smo iz Hrvaške uvozili 475 ton klobas. Lani, kažejo najnovejši podatki statističnega urada, pa že 757 ton. Na šestkratni skok uvoza klobas in suhih izdelkov iz Hrvaške v zgolj štirih letih je sicer vplival padec administrativne meje, a zares visok skok teh statistik sovpada s trenutkom, ko smo Mercator prodali Agrokorju. Eno najpomembnejših podjetij znotraj koncerna Agrokor je namreč največji hrvaški proizvajalec mesnih proizvodov PIK Vrbovec. Zaradi česar v Agrokorju njihovo prodajo po svoji trgovinski mreži spodbujajo. Tako deluje trgovina. Kdor kupi trgovino, kupi trg. In to življenjsko najpomembnejši segment trga.

Dr. Marko Kržan, sociolog in politični delavec

Marko Kržan je doktor sociologije, a si je želel, da ga opišemo kot političnega delavca. »Rad bi rehabilitiral ta izraz,« pravi. Z njim smo se pogovarjali, ker je pred kratkim izšla njegova knjiga z naslovom »Marxova teorija vrednosti in razredov«. Napisal jo je na podlagi disertacije, s katero je doktoriral na ljubljanski filozofski fakulteti, in se najizčrpneje ukvarja s transformacijskim problemom. Gre za vprašanje znotraj marksistične teorije o tem, kako se vrednosti blaga spreminjajo v cene in presežne vrednosti v dobiček, vendar knjiga ni suhoparna akademska razprava. Rešitev transformacijskega problema je pomembna pri dokazovanju izkoriščanja v kapitalizmu in je tako podlaga za razbijanje vladajoče ideologije ter načrtovanje boljše družbe. »Kritika kapitalizma je pogoj za nastanek družbe, v kateri ne bomo živeli zato, da delamo, ampak bomo delali tako, da bomo lahko bolje živeli in preprečili okoljsko katastrofo,« so pri založbi Sophia predstavili knjigo. Kržan sicer hodi v službo v državni zbor, kjer je strokovni sodelavec poslanske skupine Združena levica.

Kako je nastal Laibach

Leta 1979 se je v Sloveniji – ob »šestdesetletnici ustanovitve Zveze komunistov Jugoslavije, združenih sindikatov in SKOJ« – odvrtela velika, pompozna, masivna samozaščitna akcija »Nič nas ne sme presenetiti«. Tovrstne samozaščitne akcije – simulacije izrednih razmer (nesreča, katastrofa, vojna, invazija ipd.) – so imele, kot so tedaj rekli, »množičen, politično-mobilizacijski pomen«, preverjale so »obrambno-varnostno pripravljenost« in krepile »poglabljanje podružbljenih odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite«. Te akcije, ki so preverjale budnost najširših ljudskih množic, so vedno znova potrdile, da je ljudstvo budno in pripravljeno, da ga torej ne more nič presenetiti. Niti zunanji niti notranji sovražnik.

V Nuklearno elektrarno Krško so vgradili del, ki je bil natisnjen s 3-D tiskalnikom

Vodna črpalka požarnega sistema v Nuklearni elektrarni Krško ima prav poseben del. Na prvi pogled ne gre za nič nenavadnega: kovinski rotor premera približno 10 centimetrov, katerega naloga je vzdrževanje nadtlaka v protipožarnem sistemu. Poseben pa je način njegove izdelave. Gre namreč za prvi del, vgrajen v katero koli jedrsko elektrarno na svetu, ki je bil izdelan s pomočjo dodajalne proizvodnje oziroma tako imenovanega 3-D tiska.

Žaljenje po evropsko in po slovensko

Poljski evropski poslanec Janusz Korwin-Mikke, ki je prejšnji teden dejal, da je prav, da so ženske plačane manj kot moški, saj so »šibkejše, manjše in manj inteligentne kot moški«, bo za svoje besede kaznovan. Zasegli mu bodo dnevnice za trideset dni (9210 evrov), deset dni se ne bo smel udeleževati parlamentarnih dejavnosti in leto dni ne bo smel zastopati parlamenta. Čeprav je kazen med najvišjimi izrečenimi, poslanca, ki je bil v preteklosti zaradi svojih izjav kaznovan že večkrat, ne bo utišala. Temu niti ni namenjena. Bo pa v prihodnje morda včasih razmislil, preden bo kaj izrekel, drugi poslanci »brez dlake na jeziku« pa tudi.

Štetje dni

Obdržati politično podporo volivcev ni nekaj preprostega, za nobeno stranko, koalicijo ali vlado. Morda bi celo lahko zapisali, da je to točka, na kateri se izkaže, ali je politik velik ali majhen. Pogled po svetovnem ali zgolj evropskem političnem parketu pokaže, da je malo politikov, ki jim uspe obdržati oblast že na prvih naslednjih volitvah. Seveda vsi politiki željno pogledujejo proti Nemčiji in Veliki Britaniji, kjer je tovrstna stabilnost najpogostejša med vsemi (demokratičnimi) evropskimi državami, ali pa proti ZDA, kjer sta dva zaporedno osvojena predsedniška mandata nekaj običajnega. A na to vpliva več dejavnikov, med njimi je prvi volilni sistem – že izbira slednjega lahko odloča, na kakšen način se oblikuje strankarsko polje. A to je le osnova.

Grega Repovž

17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Uvodnik

Bodo spet presenečeni?

Le tri mesece je minilo od zadnjega hladnega tuša, ki ga je slovenska država doživela kot upravljavka državnega premoženja: v začetku decembra lani se je namreč avstrijsko podjetje Ring, ki ga je država predstavljala kot strateškega in zanesljivega partnerja, izkazalo za paravan za igro špekulativnih skladov. Podatki so znani. Od začetka leta 2013 do konca 2015 so prihodki od prodaje v Heliosu padli za 15 odstotkov, število zaposlenih se je v obdobju, ko je Ring že sodeloval pri vodenju podjetja, znižalo za kar 30 odstotkov, hkrati pa je Ring v Heliosu v tem času enormno povečal dobičke, s 4 milijonov čistega dobička na 17 milijonov v letu 2015. Novi lastniki so podjetje evidentno izčrpavali.

Evropa dveh prebav

Avstrijska Nutella ima bogatejši okus in se bolje maže na kruh kot madžarska. Napolitanke Manner, ki so naprodaj v Avstriji, so bolj hrustljave od tistih, ki jih je mogoče kupiti na Madžarskem. Češki ledeni čaj Nestea vsebuje za 40 odstotkov manj čajnega izvlečka kot nemški, ribje palčke znamke Igloo pa vsebujejo 7 odstotkov manj rib kot tiste, ki jih je mogoče kupiti čez mejo. Slovaška Coca-Cola je sladkana s fruktozno-glukoznim sirupom, avstrijska s sladkorjem. In tudi slovaške ribje palčke Igloo vsebujejo 7 odstotkov manj rib kot avstrijske. Približno pri polovici izdelkov, ki so jih testirali v vsaki od naštetih držav, so preiskovalci našli po njihovem mnenju pomembne razlike.

Strah, ščuvanje in nespretni sekretar

»Resnično me je sram, da sem Slovenka. Izviram s Škofij, moja družina je živela tukaj, moji starši,« je v soboto popoldne v središču Škofij, majhnem naselju le streljaj od slovensko-italijanske meje, razočarano razlagala Odinea Zupin.

Dr. Andraž Teršek, ustavnik

V času, ko svet vse bolj pozablja na številne, pred dolgimi desetletji v ustavne listine in mednarodne konvencije zapisane človekove pravice in ko poleg tega na slovenskem ustavnem sodišču poteka zamenjava dveh tretjin personalne sestave, smo se pogovarjali z dr. Andražem Terškom, enim najplodovitejših piscev na tem področju. Po njegovem mnenju je slovensko ustavno pravo, ki ga najpomembnejše kroji ustavno sodišče, krenilo v napačno smer. Ustavni sodniki vedno bolj pozabljajo na zapuščino svojih predhodnikov, ki so soustvarjali pravno in predvsem socialno državo, o čemer se je na ustavnem sodišču zadnja leta skorajda izgubila vsaka sled.

Kot voditeljica v civilu, kot gostja pa nuna

Gledalci so opazili, da je sestra Romana Kocjančič, ki je, oblečena v nunska oblačila, na dan žensk nastopila v oddaji Odmevi na nacionalni televiziji (poleg nje je sicer nastopila tudi urednica Manca G. Renko) na isti televiziji že dolga leta voditeljica oddaje Obzorja duha. To ne bi bilo nič nenavadnega. A v tej oddaji jo je teže prepoznati, saj ni oblečena kot nuna in ne nastopa kot predstavnica rimskokatoliške cerkve (RKC), temveč je v civilnih oblačilih kakor vsaka skrbno urejena voditeljica. Kar je pričakovano, oddajo o veri in verujočih ne more voditi oseba, oblečena v redovno obleko ene izmed verskih skupnosti.