Neromsko naselje

Ko govorimo o romskih naseljih, imamo v mislih večje ali manjše komunalno neurejene blatne skupke barak, odsluženih zabojnikov in muzejskih primerkov počitniških prikolic, kjer živijo Romi. Taka je pač večina romskih naselij, sploh na jugovzhodu Slovenije. »Izselitev iz romskega naselja je običajno edina rešitev zanje. Drugače zelo težko kaj dosežejo, če ostanejo v naselju. To popolnoma razumem. Tudi zase vem, da ne bi mogel ne osebnostno ne profesionalno rasti v neurejenem romskem naselju. Jasno je, da bi prvo plačo porabil za to, da grem iz njega,« je pred časom v intervjuju za Mladino pojasnjeval Sandi Horvat, predsednik Romskega akademskega kluba, ki združuje velik del visokošolsko izobraženih Romov v Sloveniji. Za urejanje bivalnih razmer romske skupnosti je iz leta v leto na voljo več sredstev. Občine z romskim prebivalstvom posebej za to zadnja leta dobivajo dodatna namenska proračunska sredstva. Koliko jih porabijo za razseljevanje Romov, ki bi v resnici moralo biti eden izmed pomembnih, če ne že kar nujnih ciljev, ko govorimo o integraciji Romov?

TV komentar /  Amsterdam v plamenih

V nedeljo, 10. novembra, je imel novinar in komentator zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Edvard Žitnik že dovolj informacij o spopadu med navijači amsterdamskega Ajaxa in telavivskega Maccabija, da bi lahko pokazal dejansko sliko dogajanja. Saj je na začetku prispevka znotraj oddaje Zrcalo tedna opozoril, da gre za nogomet in navijaške skupine, a to je bilo tudi vse – nato je sledilo obsojanje nizozemskih protestnikov kot propalestinskih nasilnežev, ki so pokazali svoje prave antisemitske barve. Res, Edvard Žitnik? Žrtve so bili izraelski navijači? Mar ni bilo že v petek res dovolj novinarskih objav v samih nizozemskih medijih, ki so kazali drugačno sliko dogajanja? In še: mar niso protesti zoper samo tekmo, zoper šport, ki se dela, da vojne ni, nekaj najbolj normalnega?

Odpovedan blagoslov v šoli

Praznovanje sv. Martina zaznamuje zaključek jesenske trgatve in zorenja vina, mošt se takrat simbolično spremeni v vino in to je tudi napoved prehoda v zimo. Ni pravega martinovanja brez pečene gosi, rdečega zelja in mlincev, pa tudi ne brez rujne kapljice (ali dveh), zato lokalne skupnosti ob tej priložnosti pogosto pripravijo večja skupna veseljačenja. V Leskovcu pri Krškem lokalno kulturno društvo krajane vsako leto povabi na druženje v tamkajšnjo osnovno šolo. To bi se moralo zgoditi tudi to soboto, vendar je bila prireditev v zadnjem hipu odpovedana.

Grega Repovž

15. 11. 2024  |  Mladina 46  |  Uvodnik

Uvodnik / Verjeti lažem

Saj ni nikakršna novost in modri ljudje počnejo to že dolgo, morda najbolje v Sloveniji Tomaž Lavrič, dr. Slavoj Žižek in dr. Vlado Miheljak: a včasih lahko sleherniki dogajanje razumemo le skozi satiro in vice. In Arjan Pregl, slikar nežne duše in prijaznih besed, se je v zadnjih letih v tem naravnost izmojstril. Nobenih velikih besed, nobenega godrnjanja in pametovanja, samo plastičen prikaz skozi satiro. In ta teden mu je res uspelo. Ker je opisal vse. In LGBTQ lahko zamenjamo … na primer z ideološkimi delitvami. Ali pa … z domobranci in partizani. Ali pa … z migranti.

Novi red / Kaj Trumpova zmaga pomeni za EU, za svet in za Slovenijo?

Trump je po uveljavljenih definicijah rasist, fašist, populist, lažnivec, je narcisoidna osebnost, sadist in egoist. A verjetnost, da ste se prejšnji konec tedna srečali s prijateljem, morda celo z družinskim članom, ki je bentil o politiki in bil navdušen nad njegovo izvolitvijo, ni majhna. Po javnomnenjskih anketah bi na ameriških volitvah več Slovencev podprlo Trumpa kot Kamalo Harris, izid zanj bi bil 43 proti 41. A zakaj pravzaprav? Tako kot v ZDA so tudi v Sloveniji gospodarski kazalci obrnjeni navzgor: plače rastejo, brezposelnost je nizka, po podatkih statističnega urada gremo za vse dlje časa na dopust in tudi srečnejši smo. Vaš znanec, ki ste ga pretekli konec tedna srečali, podpornik Trumpa, tudi ni lačen. Po svetovnih merilih spada v 10 odstotkov najpremožnejših Zemljanov. A kljub temu hlasta po svetovnem »resetu« in je globoko razočaran nad družbenopolitičnimi razmerami. Ne bi rad volil le opozicije, ampak kar skrajno opozicijo.

Smo se Trumpu že podredili?

Pri vprašanju, ali se lahko EU po Trumpovi zmagi osamosvoji od Amerike, je sociolog Rudi Rizman skeptičen. »Evropa ima najmanj dve desetletji zaostanka, da bi kot ekonomska ’velesila’ to nadgradila še z geopolitično močjo,« odgovarja. Nekakšne nove ere, Zeitenwenda, ki ga je omenjal nemški predsednik vlade Olaf Scholz, še ne vidi, saj ni sprememb niti v Nemčiji, kaj šele širše. Ta evropski geopolitični primanjkljaj zadnji čas z ogromnimi človeškimi in materialnimi žrtvami plačuje Ukrajina, posledično pa tudi EU, ki je na začetku prepustila reševanje resnega političnega problema med Ukrajino in Rusijo Združenim državam. »Spomnimo na besede četrte najvišje političarke v ameriškem zunanjem ministrstvu, Viktorije Nuland, ’F..k the EU’, v času, ko je ta kot kaka kolonialna gubernatorka skupaj s tamkajšnjim ameriškim veleposlanikom narekovala notranjo in zunanjo politiko v Ukrajini.«

Mednarodna skupnost na razpotju

Mednarodna skupnost je na razpotju med hobbsovskim modelom prevlade moči pod diktatom globalnih oligarhov in multinacionalk ter modelom bolj decentraliziranega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja za vse predele sveta, pravi Matjaž Nahtigal, predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. EU je kot zapletena nadnacionalna tvorba pri tem lahko jeziček na tehtnici. Sicer nas pogosto razočara, lahko pa tudi pozitivno preseneti – kar je priložnost, ki je ne smemo odpisati, poudarja.

Da, alternative so tu

Že v času študija na strojni fakulteti v Ljubljani sem začenjal razumevati problematiko prekomernega človeškega izkoriščanja narave oziroma njenih virov, onesnaževanja planeta, zloveščih sprememb podnebnega sistema, katastrofalnega izumiranja vrst in nesmiselnosti gonje za stalno rastjo na omejenem planetu. Kariero sem pragmatično usmeril v polje energije, ker ima proizvodnja in raba energije predvsem iz fosilnih virov ključen negativen vpliv, ki pa ga je mogoče še v pravem času omiliti, da se izognemo najhujšim posledicam spremembe vremenskih vzorcev. Vsaka proizvodnja energije tako že v izhodišču terja snovi in vanjo je še pred začetkom obratovanja vgrajena energija ter posledično emisije – že za izgradnjo naprav, s katerimi pretvarjamo energijo. Z drugimi besedami: ko govorimo o gradnji novih virov, moramo imeti pred očmi najprej sámo izgradnjo. Če želimo imeti kakršno koli elektrarno, potrebujemo snovi, kot so pesek, cement, jeklo, steklo in številne druge. Za vsako od teh so potrebni stroji za odkop, transport, predelavo in tako naprej.

Imamo novo komisarko?

V Bruslju končujejo zaslišanja kandidatov za nove evropske komisarje. V četrtek, 7. novembra, se je odboru evropskega parlamenta za zunanje zadeve predstavila Marta Kos, ki bo najverjetneje postala nova komisarka za širitev. V uvodnem nagovoru je članom odbora povedala, da je širitev EU »kot rdeča nit mojega življenja«. V več kot triurnem zaslišanju je odgovarjala na vprašanja evropskih poslancev, večina jih je bila vsebinskih, predvsem o vseh različnih državah, ki bi se lahko v naslednjih letih včlanile v EU oziroma se vsaj približale temu cilju.

Vlado Miheljak

15. 11. 2024  |  Mladina 46  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Vojne in poboti klavniških titanov

Podobe navijaškega divjanja v Amsterdamu ob tekmi med Ajaxom in Maccabijem niso v veselje pristnim ljubiteljem športa. A tako je povsod. Pač, del navijaške folklore. V Angliji gostujoče navijače organizirano pripeljejo in jih iz avtobusov skozi koridor iz jeklene mreže kot zveri v cirkuško manežo spustijo v odrejen in ograjen del stadiona, da se ne bi srečali in pobili z domačimi navijači. Sedmega novembra so prišli iz Tel Aviva v Amsterdam navijači Maccabija, ki so imeli svoj ritual, svoje cilje in motive. Nemudoma so, kot se to za nogometno huliganstvo spodobi, stkali tesno konfliktno partnerstvo z domačimi navijači. Lovili so se okrog stadiona in po mestu, si izmenjevali sovražna gesla, udarce in brce. Pet jih je po navedbi policije poiskalo zdravniško pomoč. Morda je počilo kakšno rebro, bil izbit kakšen zob. A zgodilo se ni nič, kar ne bi sicer spadalo k scenografiji vsakršne pomembnejše nogometne tekme. Kakorkoli je to grozno, primitivno in nerešljivo, so vse vsebine (tudi nacionalizem, rasizem, nasilje) zgolj instrumentalizirane za spektakelsko funkcijo. V primerjavi z vzdušjem na nogometnih ali košarkarskih derbijih med beograjskima mestnima rivaloma Crveno zvezdo in Partizanom ali med atenskim Panathinaikosom in pirejskim Olympiakosom je bilo dogajanje v Amsterdamu nadvse komorno. Denimo, leta 2013 je v Atenah na finalu košarkarskega pokala med obveznim spopadom navijačev zadel navijaški nož tudi Panathinaikosovega košarkarja Michaela Bramosa! Ko so prejšnji četrtek navijači, eni oboroženi z antisemitskimi, drugi s sionističnimi gesli, razgrajali po Amsterdamu, je stran od interesa in očesa javnosti potekal 398. dan vojne v Gazi. In paradoksalno je bilo prav na ta dan objavljeno poročilo urada Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR), po katerem je med smrtnimi žrtvami od začetka izraelskih vojaških operacij (13. oktobra lani) do danes na območju Gaze skoraj 70 odstotkov (!) žensk in otrok, pa se nihče ni posebej razburjal zaradi te nenovice. Vojna pač. Izraelska pravica do samoobrambe. So pa širom po Evropi in svetu izrazili soglasno ogorčenje in solidarnost z izraelskim režimom, ki je provokativne navijače poskušal najprej reševati in evakuirati kar z vojaško letalsko misijo (!?). Očitno licemerje in dvojna morala, ki nepopravljivo načenja združeno Evropo.

»Ne v mojem imenu!« / Shod za mir v Ljubljani

Ukrajina, Palestina, Libanon, Sudan, Jemen, Kongo in še bi lahko naštevali države, v katerih zaradi vojn vsak dan umirajo ljudje. »Kje sta tvoja in moja vest, združeni v zavesti, da ni pravičnih vojn, pravičnega genocida in okupacije?« se v vabilu na mirovni, protivojni shod pod geslom »NE v mojem imenu!« sprašujejo organizatorji. Prizadevanja za mir boste lahko skupaj z njimi podprli.

Algoritemsko vojskovanje

Čeprav so zadnja leta, vse od nenadnega vzpona sistemov generativne umetne inteligence in velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, najglasneje izraženi strahovi povezani z množično izgubo zaposlitve in poplavo dezinformacij, številni strokovnjaki ves ta čas svarijo, da je najpogubnejši potencial umetne inteligence pravzaprav v rabi te tehnologije v nadzorne in vojaške namene, denimo v inteligentnem avtonomnem orožju, ki tarčo izbere in ubije brez posredovanja človeške roke.

Slovenski šolarji digitalno (ne)pismeni

ICILS je mednarodna raziskava, ki meri računalniško in informacijsko pismenost osmošolcev, s posebnim modulom pa meri tudi njihovo računalniško mišljenje. Leta 2023 je v Sloveniji to raziskavo Pedagoški inštitut opravil drugič, prvič je bila opravljena leta 2013. V njej je sodelovalo 34 držav, v Sloveniji je sodelovalo 170 oddelkov oziroma 3318 učencev. Izsledki raziskave kažejo, da se je v obdobju med letoma 2013 in 2023 računalniška in informacijska pismenost poslabšala. To velja tudi za večino drugih držav, ki so sodelovale v raziskavi. Slovenija še vedno ostaja nad povprečjem, a komaj.

Od vojašnice do arhiva

V petek, na dan izida tokratne številke Mladine, bodo slovesno odprli še zadnje prostore nekdanje vojašnice na vogalu Roške in Poljanske ceste v Ljubljani, ki so dočakali nujno potrebno temeljito prenovo. Preostali kraki tega veličastnega spomeniško zaščitenega poslopja iz leta 1899 so bili obnovljeni že pred leti. Severni krak, ki ga krasi glavno pročelje in v katerega se dostopa s Poljanske ceste, pa je še leta in leta klavrno propadal. Kontrast je bil očiten in še očitnejši je postal, potem ko so leta 2021 na nasprotni strani ceste odprli prenovljeno Cukrarno, ki je pred tem prav tako desetletja propadala. A zdaj je temeljito rekonstrukcijo vendarle dočakal tudi poslednji neobnovljeni krak nekdanje vojašnice in v prenovljene prostore, ki jim dodaten volumen daje prizidek na notranjem dvorišču, se je konec oktobra že preselil Arhiv Republike Slovenije, ki je tako prvič v svoji skoraj 80-letni zgodovini praktično vso svojo dejavnost združil na eni sami lokaciji.

Heni Erceg

15. 11. 2024  |  Mladina 46  |  Hrvaška  Za naročnike

Komentar / Zaničevanje Palestine

Einat Lilian Dotan so na Katedri za judovske študije in raziskovanje holokavsta na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu pravkar podaljšali pogodbo. Zaposlena je kot lektorica za hebrejski jezik. Toda njeno ponovno imenovanje ni minilo mirno, kot je sicer v navadi v hrvaških akademskih krogih, saj so mu nekateri študenti FF ostro nasprotovali. Kdo je pravzaprav gospa Dotan? Ugledna lektorica in raziskovalka holokavsta ali kaj čisto drugega? To drugo, torej njen dejanski »znanstveni« življenjepis, je bilo mogoče prebrati na fakultetnih spletnih straneh, potem pa so sporne, a pravzaprav bistvene dele nemudoma umaknili, v želji prikriti, da je profesorica, ki na Katedri za judovske študije pripravlja celo vrsto kolegijev, pravzaprav veliko bolje kvalificirana za neko drugo delo, ki ima s humanističnimi vedami prav toliko zveze kot vojna, nacionalizem, etnično čiščenje …

Štirikratni ne

V tednu po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA je bilo na družbenem omrežju TikTok med mladimi Američankami zaznati naglo rastoče zanimanje za gibanje 4B, ki ženske spodbuja k temu, naj iz protesta nimajo spolnih odnosov z moškimi, naj z njimi nimajo otrok, naj se z njimi ne poročajo in ne dobivajo na zmenkih, dokler ne bodo obravnavane kot enakopravne. Oziroma – dokler z oblasti ne odide Donald Trump.

dr. Bogomir Kovač

15. 11. 2024  |  Mladina 46  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Trump 2.0

Trumpova gladka politična zmaga na ameriških volitvah se zdi neverjetna, čeprav je bila pričakovana. Podobno, kot je pred ZDA in svetom predvidljiva nepredvidljivost novega predsednika. V zadnjem mesecu in pol smo si lahko zaradi popolne polariziranosti ameriške družbe ogledali vso banalnost ameriške manipulativne demokracije. Donald Trump ni zgodovinsko naključje, temveč zakonitost travmatičnega zatona ZDA kot vodilne sile sveta, pa tudi izpraznjenosti zahodne liberalne demokracije. Njegov politični kredo je demagoški populizem, mešanica političnega ludizma in ekonomskega primitivizma. Njegov na pol satirični, na pol obešenjaški stand up predvolilni šov je pometel z demokratsko intelektualno vzvišenostjo in vsebinsko praznino ameriške levice. Njegova retorika je apokaliptična in odrešujoča, mešanica realnih težav, utopičnih obljub in lažnivih manipulacij. Trumpizem je nekakšen mesijanski »magični realizem«, zunaj tradicionalnih klišejev in elitizma. Njegova agenda je preprosta, rešitve instantne, sovražniki jasno opredeljeni. Zato je Trumpova zmaga tako čista in izjemna, pa hkrati protislovna in nevarna. Američani so kolektivno skočili na glavo in mi z njimi.