»Med svetle idole domoljubja pač ne štejemo ne heroja Hitlerja ne ustašev«

"Tudi naša dežela premore čvrste in zavedne domoljube, ki niso le proti tujcem. Enako goreče so proti vsem nam, ki nismo na podoben način zavedni kot oni. Med svetle idole domoljubja pač ne štejemo ne heroja Hitlerja ne ustašev. Prav tako ne trgamo drugih zastav, ne palestinske ne mavrične, celo izraelsko pustimo pri miru kljub jasni obsodbi njihovega ravnanja. Kjer je preveč slovenskih zastav, pa ne gre za šport, je precej nevarnosti, da zmanjka prostora za druge."

Tanja Fajon / »Več žensk pomeni več miru«

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je v torek v Washingtonu udeležila okrogle mize na temo žensk, miru in varnosti v severnoatlantskem zavezništvu, ki ga je državni sekretar ZDA Antony Blinken gostil pred vrhom ob 75. obletnici zveze Nato. Izpostavila je podporo Slovenije prenovljeni politiki Nata na tem področju.

Robert Golob / »Velikost in moč države nista pomembni«

Premier Robert Golob, ki se v Washingtonu udeležuje vrha zveze Nato, je v torek na sprejemu za slovenske in ameriške predstavnike na veleposlaništvu izpostavil pomen deljenja skupnih ciljev, kot sta blaginja in demokracija, pri čemer pa da velikost in moč države nista pomembni.

Marjan Šarec / »Rusijo je treba ustaviti«

Obrambni minister Marjan Šarec bo z ustanovno sejo Evropskega parlamenta nastopil mandat evropskega poslanca, ministrska funkcija pa mu bo prenehala. Te dni se še s polnimi pooblastili mudi na vrhu zveze Nato v Washingtonu. Najpomembnejša tema vrha severnoatlantskega zavezništva bo pomoč Ukrajini. O tem, da je Putinova vojska napadla civilne cilje in poškodovala tudi otroško bolnišnico v Kijevu, je Šarec za oddajo Odmevi na TV Slovenija, dejal: "Ti napadi na ukrajinske cilje samo še potrjujejo to, kar ves čas govorimo: da je Rusijo treba ustaviti in da to, da trpi civilno prebivalstvo, ne vodi nikamor."

Biden / »Rusija ne bo prevladala. Prevladala bo Ukrajina.«

Ameriški predsednik Joe Biden je ob odprtju vrha zveze Nato v Washingtonu v torek menil, da je zavezništvo danes močnejše kot kdajkoli, zaradi vojne v Ukrajini pa da se je znašlo v prelomnem trenutku. Izrazil je prepričanje, da bo zmagala Ukrajina, in izpostavil povečanje porabe članic za obrambo.

»Vse Ukrajince v Evropi pozivamo, naj se pridružijo Ukrajinski legiji«

Ukrajina poziva svoje državljane v tujini, da se pridružijo boju proti ruski agresiji. S tem namenom sta Kijev in Varšava, ki gosti največje število Ukrajincev zunaj domovine, sklenila dogovor o oblikovanju posebne prostovoljske legije. Ukrajinska vojska upa, da bo na ta način vsaj nekoliko olajšala svoje težave s pomanjkanjem mož na fronti.

Zelenski napovedal obnovo bombardirane otroške bolnišnice v Kijevu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal obnovo pediatrične bolnišnice v Kijevu, ki jo je ta teden huje poškodovala ruska raketa. Obljubil je tudi pomoč vsem družinam ranjenih in ubitih v napadu. Po zadnjih podatkih so ruski napadi na Ukrajino v ponedeljek terjali najmanj 43 smrtnih žrtev, v današnjih pa so umrli trije ljudje.

»Enkrat ulica, vedno ulica! Enkrat uličar, vedno uličar!«

"Ulica je čudna stvar! Sam sem velik del otroštva (ko nisem bil na igrišču) preživel na ulici! In ta me je naučila marsičesa! Tudi stvari, ki mi jih šola ni mogla dati! Samostojnost, borba za "preživetje", logično razmišljanje in vztrajnost pri zagovarjanju pravice do svojega mnenja, so samo nekatere od njih! Ulice nima nihče pravice podcenjevati, se iz nje norčevati ali je dajati v nič! Ne glede na osebni status ali položaj! In ne pozabimo, da je ulica vrgla tako francoskega kralja kot ruskega carja! In če sem zaradi svojega mnenja (ki ga javno povem) uličar, sem na to iskreno ponosen! Enkrat ulica, vedno ulica! Enkrat uličar, vedno uličar!"

Hrvaški premier ne bo evropski poslanec

Hrvaški premier Andrej Plenković je v torek uradno obvestil predsednika sabora Gordana Jandrokovića, da ne bo prevzel dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta. Plenković je bil na evropskih volitvah nosilec liste HDZ, ki je osvojila šest od 12 mandatov. V soboto se bo na strankarskih volitvah znova potegoval za mesto njenega predsednika.

»Čim se glasbenik opredeli, se njegovo sporočilo za »nasprotnike« izgubi, saj ga ne želijo več slišati«

Vlado Kreslin, eden naših največjih glasbenikov vseh časov, pri 70 še vedno kar kipi od ustvarjalnosti in neumornega zagona. Legendarni glasbenik se lahko pohvali z zares maratonsko koncertno kilometrino: seznam njegovih prihajajočih koncertov vselej tako rekoč poka po šivih, že dobrih 30 let pa v decembru razproda Gallusovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani, in to kar tri večere zapored.

»Slovenija nima zvezd«

V šestdesetih letih je bila Špela Rozin prva jugoslovanska filmska igralka, ki ji je uspel preboj v evropski Hollywood – postala je kraljica italijanskih vesternov, peplumov, kriminalk in mjuziklov, obenem pa je briljirala v jugoslovanskih filmih, v partizanskih epopejah in v sodobnih urbanih dramah, toda slovenski filmi so jo odkrili šele zdaj. A bila je očitna. Nezgrešljiva. Nujna. Bistvena. 

»Če gre komu zahvala, da evropska skrajna desnica ni slavila na celi črti, so to francoski volilci«

"Če gre komu zahvala, da evropska skrajna desnica ni slavila na celi črti, so to francoski volilci. Ti so kljub predsednikovemu kockanju s politično usodo Francije pa tudi Evrope sledili strankam in tudi z glasovanjem potrdili začrtano pot še vedno uporniške Francije, da Nacionalnemu zboru ne bodo nikakor dovolili na oblast, pa čeprav bi bilo zato treba voliti političnega nasprotnika in skočiti preko sence svojih volilnih preferenc."

Sodišče zaradi sumljivega financiranja volilne kampanje preiskuje Carlo Bruni

Francosko sodišče je v torek sprožilo uradno preiskavo proti nekdanji prvi dami Carli Bruni-Sarkozy v povezavi z domnevnim libijskim financiranjem volilne kampanje njenega soproga, nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja, leta 2007. 56-letno pevko preiskujejo zaradi suma prikrivanja dokazov in združevanja z namenom goljufije.

Vrhunec vročinskega vala

Hrvaško je danes dosegel vrhunec vročinskega vala, ki bo po napovedih vremenoslovcev vztrajal do konca tedna. Rdeče vremensko opozorilo zaradi izjemno visokih temperatur velja za skoraj vse dele države. Z nevarno vročino se spopadajo tudi na jugu Bosne in Hercegovine ter v Srbiji.

Številne evropske države vse bolj omejujejo pravico do protestov

Številne evropske države vse bolj omejujejo pravico do miroljubnih protestov, saj stigmatizirajo in kriminalizirajo protestnike, uvajajo omejitve in se zatekajo k represivnemu zatiranju tistih, ki izražajo svoje nestrinjanje, v danes objavljenem poročilu opozarja Amnesty International. Ob tem poudarja, da pravico do zbiranja ščiti mednarodno pravo.

Stanovanjski zakon, ki naj bi uredil najem denacionaliziranih stanovanj

Predlogu novele stanovanjskega zakona, ki naj bi uredila najem denacionaliziranih stanovanj, povečala kreditiranje gradnje javnih stanovanj in uvedla tričlansko upravo v SSRS, je napovedana podpora koalicije. Opozicija pa je proti, češ da bo zakon glede denacionaliziranih stanovanj še naprej neustaven, SSRS pa da ne potrebuje širitve uprave.

»Zagotovo bi bilo ceneje, če bi naenkrat gradili dvotirno progo«

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v oddaji Odmevi na TV Slovenija spregovorila o drugem tiru, ki smo ga v Sloveniji pričeli graditi leta 2021. Po petih letih, ko naj bi bil končan, se bo začela gradnja drugega drugega tira, ki naj bi trajala prav tako od štiri do pet let. To pomeni, da bomo desetletje gradili 30 kilometrov dveh tirov.

»Uničena največja otroška bolnišnica v Kijevu. Vsi odgovorni bodo morali odgovarjati.«

Iz sveta se danes vrstijo obsodbe ruskega napada na Kijev, med katerim je bila zadeta tudi otroška bolnišnica. Združeni narodi opozarjajo, da so napadi na otroke nesprejemljivi in da imajo po humanitarnem pravu bolnišnice posebno zaščito. EU in številne evropske vlade pa poudarjajo, da morajo vsi odgovorni za ta zločin odgovarjati.

V Ukrajini dan žalovanja 

V Ukrajini je danes dan žalovanja za žrtvami napadov, ki jih je v ponedeljek Rusija z raketami izvedla na več mest v državi. Po zadnjih podatkih je v najbolj smrtonosnih napadih v več mesecih umrlo najmanj 41 ljudi, od tega 22 v Kijevu, kjer so rakete med drugim zadele otroško bolnišnico. Še 166 ljudi je bilo ranjenih.

»NATO se razglaša za regionalno obrambno zvezo, a nenehno sega preko svojih meja«

Kitajska je danes ostro obsodila izjavo generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga, ki je v ponedeljek pred današnjim začetkom vrha zavezništva obtožil Peking, da podpira rusko agresijo v Ukrajini. Prav tako so v Pekingu obsodili uporabo Kitajske kot izgovora za premik Nata v azijsko-pacifiško regijo in spodbujanje regionalnih napetosti.

Korupcijska tveganja v procesih javnega naročanja v zdravstvu

Ob informacijah, da bo pomemben del nalog pri izvedbi večjega števila javnih naročil v največjem javnem zdravstvenem zavodu v državi prenesen na zunanje izvajalce, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ponovno opozarja na korupcijska tveganja, ki se ob takšnem pristopu pojavljajo.

Biden / »Ostal bom v tej predsedniški tekmi in premagal Trumpa«

Ameriški predsednik Joe Biden je danes v pismu kongresnikom demokratske stranke sporočil, da ne namerava izstopiti iz boja za ponovno izvolitev. V odzivu na nekatere javne kritike, ki so sledile slabemu nastopu na televizijskem soočenju s protikandidatom Donaldom Trumpom, je dal jasno vedeti, da namerava slednjega na novembrskih volitvah premagati.

Trump / »Biden ima svoj ego in noče odnehati«

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump verjame, da bo njegov protikandidat in trenutni predsednik ZDA Joe Biden kljub nekaterim pomislekom v demokratski stranki ostal v tekmi za ponovno izvolitev. Kot je menil v ponedeljek v intervjuju za ameriško televizijo Fox News, "ima svoj ego in noče odnehati".

»Tudi ženske imamo pravico do tega, da se imamo v seksu lepo«

Za gledališko režiserko mlajše generacije Tjašo Črnigoj (1988) je leto 2023 leto nagrad. Je letošnja prejemnica Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje, najvišjega priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture. Nagrado ji je prinesla Spolna vzgoja II, serija petih predavanj-performansov o seksualnem užitku žensk, ki ga je kot (so)avtorica in režiserka uprizorila na Novi pošti v koprodukciji Zavoda Maska, Slovenskega mladinskega gledališča in Mesta žensk.

»Namen sodobne rekonstruktivne in estetske kirurgije je ustvarjati srečne posameznike«

Uroš Ahčan je naš vodilni estetski in plastični kirurg. Zaradi prelomnih dosežkov na področju rekonstruktivne kirurgije – na primer kompleksnega posega, v katerem je s pomočjo 3D-modela ustvaril nos na podlakti in ga nato prenesel na obraz pacienta – ima tudi mednarodni sloves. Pogosto predava na najpomembnejših zdravniških kongresih in je redni profesor na ljubljanski Medicinski fakulteti. Ob delu, ki ga opravlja na kliničnem oddelku za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana, vodi tudi zasebno kliniko Juventina, nekako pa najde čas tudi za pisanje, od strokovnih do poljudnih besedil. Prva so bila prevedena v številne tuje jezike, zaradi njih pa je bil med drugim ovenčan z Dergančevo nagrado za medicinsko publicistiko, zaradi drugih pa je zaslovel tudi v širši javnosti, nazadnje s knjižno uspešnico Skalpel, "iskreno pripovedjo o življenju in delu kirurga", ki že od lanskega oktobra krasi seznam najbolj prodajanih izdaj založbe Mladinska knjiga.

»Dovolj je dovolj« / Bo letališče dobilo ime po Berlusconiju? 

Načrt poimenovanja milanskega letališča Milano-Malpensa po lani preminulem politiku Silviu Berlusconiju v Italiji sproža ostre polemike in nasprotovanje. Glasni so zlasti v opozicijskih strankah, podmladek Demokratske stranke pa je sprožil tudi spletno peticijo proti preimenovanju, ki je zbrala že najmanj 32.000 podpisov.

»Ljudje opravljajo službe, ki jih ne potrebujemo«

"Več javnih storitev, več prostega časa in boljša delovna mesta, če znova spomnim na knjigo Bulšihti. Ljudje opravljajo službe, ki jih ne potrebujemo. Ne, ker bi jih nadomestila umetna inteligenca, ne potrebujemo finančnega sektorja, ki le zapravlja čas in prostor za zaslužek peščice. Proizvajati moramo tisto, kar v družbi potrebujemo. Poskrbeti moramo za otroke in starejše. Potrebujemo oskrbovalna in negovalna dela, ki so v kapitalizmu popolnoma podcenjena in najslabše plačana. Prav ta dela bi morali najbolj ceniti, saj ustvarjajo nekakšno kolektivno blagostanje. A tega v tej družbi ni, saj so razvrednotena, zato da si lahko še dodatno povečujemo 'obilje sranja'."