-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Svet Za naročnike
Je res, da je mir v Ukrajini in Evropski uniji mogoče doseči le z oboroževanjem?
Enajstega marca je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen nagovorila evropski parlament. Ta govor naj bi Evropsko unijo »vrnil v središče sveta«, v resnici pa je bil to odgovor na napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prenehanju vojaškega sodelovanja z državami EU, pa tudi odgovor na ameriško koketiranje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. »Mir ni več samoumeven, soočamo se s krizo evropske varnosti,« je Ursula von der Leyen dejala poslancem. »To je trenutek za mir z močjo. To je čas za skupno obrambo.«
-
24. 3. 2025 | Svet
Provokacija / Ameriška delegacija bo obiskala Grenlandijo
Soproga podpredsednika ZDA JD Vancea, Usha Vance bo ta teden z delegacijo obiskala Grenlandijo, so v nedeljo sporočili iz Bele hiše. Premier tega danskega avtonomnega ozemlja Mute Egede je v odzivu problematiziral napovedano udeležbo svetovalca za državno varnost Mikea Waltza, kar je označil za provokacijo, piše bruseljski portal Politico.
-
23. 3. 2025 | Družba
»Želja po orožju je zastarela in popolnoma nefunkcionalna v novi vojni«
"Prvo in najnevarnejšo izgubo kolektivne razumnosti vidimo v orožarski histeriji. Prvi zastopniki militarizacije so tisti – tiste države – ki proizvajajo orožje in ga hočejo čim več prodati: nevarnost vojne je tu drugotnega pomena, najpomembnejši je dobiček, kupci so isti v miru ali vojni. Hroma logika akumulacije orožja zlahka pozablja, da že obstaja terminalno orožje in da vojna bližnje prihodnosti sploh ne potrebuje večje količine orožja: želja po orožju je zastarela in popolnoma nefunkcionalna v novi vojni. Države, ki orožje lahko samo kupujejo, še lažje podlegajo histeriji, ker v novi vojni nimajo nobene šanse. Z drugimi besedami, nakupovanje orožja in evropska politika sta v domeni simbolnega in ne realnega. Kako je mogoče, da večna evropskih poslancev nasede tej prevari in ne zahteva takojšnjega odstopa vodilnih v EU? Mogoče je, če se to meri z nezadovoljstvom volivcev in s popolno odsotnostjo zaupanja v politiko in če se zavedamo, da je politika izgubila vsako povezavo z ljudstvom."
-
24. 3. 2025 | Svet
Ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov je nedeljske pogovore s predstavniki ZDA označil za produktivne. V objavi po koncu srečanja v savdskem Riadu je na omrežju X zapisal, da so obravnavali ključne točke, vključno z energijo. Ameriško delegacijo danes čaka še srečanje s predstavniki Rusije.
-
24. 3. 2025 | Svet
Poziv k takojšnji vrnitvi k sporazumu o prekinitvi ognja v Gazi
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas bo danes odpotovala v Izrael in Palestino, kjer se bo med drugim sestala s predsednikoma obeh držav. Obisk bo po napovedih njenega urada priložnost za pogovore o konfliktu v Gazi, vključno s pozivom k takojšnji vrnitvi k sporazumu o prekinitvi ognja na tem območju.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Politika
Ali lahko romskim staršem očitamo zanemarjanje otrok?
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v torek v Novem mestu predstavljal predvidene ukrepe za reševanje romske problematike. Med drugim tudi to, da bodo centri za socialno delo odslej neobiskovanje vrtca vsaj leto dni pred vstopom v šolo in neobiskovanje osnovne šole obravnavali kot zanemarjanje otroka. To »ima lahko resne pravne posledice«, pravi minister.
-
23. 3. 2025 | Družba
»Ne sprašujemo se več, ali je nekaj resnično ali lažno«
"Novo psihotično resničnost smo poimenovali dobo postresnice in tudi postdemokracije, kjer vladajo alternativne stvarnosti. V družboslovju se veliko ukvarjamo z vprašanjem, kam v zgodovinskem razvoju demokracije umestiti ta niz upravljanja javnosti, od režimov postresnice do vladavine alternativnih dejstev in tudi teorij zarote. Na to temo se kopiči veliko študij. Sama presojam, da smo v navdušenem raziskovanju tega novega fenomena pozabili na fenomen laži. Zdi se mi, da to psihotično družbeno stvarnost predvsem zahodnega prostora prvenstveno, ne pa izključno, upravlja laž. Le da je spremenila svojo funkcijo in svoj profil."
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba Za naročnike
Griša Močnik je doktor fizike, vodja Centra za raziskave atmosfere, ki deluje pri Univerzi v Novi Gorici, dekan Fakultete za znanosti o okolju te univerze in član Podnebnega sveta, vladnega posvetovalnega organa. V sodelovanju s tujimi ustanovami je vključen v razvoj najnaprednejših metod za merjenje absorpcije svetlobe v aerosoliziranih delcih v zraku in meritev onesnaženosti zraka, s katerimi je mogoče določiti izvor posameznih onesnaževal, kemijske »prstne odtise« posameznih virov in njihovo povezanost z vplivi na zdravje. Močnikova mednarodna ekipa je ravno z rabo najsodobnejših metod nedavno potrdila pomemben vpliv cementarne-sosežigalnice odpadkov Alpacem, bivšega Salonita, na onesnaženost zraka in s tem na zdravje ljudi v Anhovem. S tem je postavila na laž dolgoletne trditve avstrijsko-italijanskih lastnikov o neškodljivosti dejavnosti.
-
24. 3. 2025 | Kultura
Ljudem in okolju prijazna prehrana
Umanotera in TAM-TAM Inštitut razpisujeta natečaj za družbeno odgovoren plakat za spodbujanje sprememb prehranjevalnih navad v smer izbire zdravju okolja in ljudi prijaznejše hrane. Zmagovalni plakat bo nagrajen z denarno nagrado v višini 1.000 evrov bruto.
-
24. 3. 2025 | Kultura
Slovenski slikanici na seznamu izjemnih
Slovenski slikanici založbe Miš, Družina Ferija Lainščka z ilustracijami Marte Bartolj in Očka, me slišiš? Žige X Gombača z ilustracijami Igorja Šinkovca, sta se uvrstili med izjemne slikanice na letošnjem bolonjskem knjižnem sejmu. Grška izvedbe slikanice Marte Bartolj Kje si? je bila nedavno uvrščena na grški zlati seznam.
-
24. 3. 2025 | Svet
Prebivalci Pariza so na nedeljskem referendumu podprli predlog o ozelenitvi 500 ulic po vsem mestu, ki bi jih spremenili v območja za pešce. Predlog je ob izredno nizki volilni udeležbi prejel dvotretjinsko podporo, je dejala županja Anne Hidalgo.
-
24. 3. 2025 | Politika
»Prišel je čas, da celoten Zahodni Balkan vključimo v Evropsko unijo«
"Mislim, da je prišel čas, da Evropska unija sklene, da zaradi geopolitičnih razmer celoten Zahodni Balkan čim prej, tako rekoč zdaj, vključi v Evropsko unijo. Če Ukrajina lahko čez noč postane kandidatka za članstvo, kar je v redu in prav, potem se mi zdi, da bi lahko po 20 letih širitvenega procesa tudi Zahodni Balkan končno vstopil v Evropsko unijo. S tem bi se zabetonirala mir in varnost v tem občutljivem delu jugovzhodne Evrope."
-
23. 3. 2025 | Svet
Časopis z novicami, ki jih piše umetna inteligenca
Italijanski časopis Il Foglio je sporočil, da bo prvi na svetu mesec dni izdajal prilogo, v celoti izdelano z umetno inteligenco. Ta podvig vodstvo medija opisuje kot eksperiment za "oživitev novinarstva, ne za njegovo uničenje".
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba
Agencija za varnost prometa je minuli teden za isto mizo zbrala vse, ki se ukvarjajo s posledicami zunanjega oglaševanja, torej s posledicami vizualnega kaosa, ki smo ga vozniki in sopotniki primorani gledati iz avtomobilov zlasti ob večini avtocest in na bližnjih kmetijskih zemljiščih.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura | Film
Čas je, da vidite, kako Izraelci uničujejo Zahodni breg
Za začetek le opozorilo, da Edina zemlja, izraelsko-palestinski dobitnik oskarja za najboljši mednarodni film, ki sem ga že popisal, zdaj prihaja tudi na redni spored. Videli ste, kako Izraelci uničujejo Gazo – čas je, da vidite, kako Izraelci uničujejo Zahodni breg. Rasizem, nasilje, razlaščanje, prisilno relociranje, etnično čiščenje, zastraševanje in poniževanje se zlijejo v vojni zločin na odprti sceni – v živo. Brez olepšav.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Politika Za naročnike
Levica je prejšnji teden vložila kazensko ovadbo zoper SDS in njenega predsednika Janeza Janšo, saj je ta stranka za mobilizacijo in zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti uporabila »umetniško delo, fotografijo umetniškega performansa K-9 topologija: Hibridna družina, ki ga je ukradla avtorici Maji Smrekar. Zavestna in naklepna uporaba avtorskega dela brez dovoljenja avtorja je kraja, ki je kaznivo dejanje. Ker pa je SDS ukradeno delo avtorice uporabila še za gonjo proti sami umetnici in umetniški svobodi, je to njeno dejanje še toliko bolj zavržno. Kajti SDS ni le ukradla dela umetnici, katere delo javno zasmehuje, ampak še huje – ukradeno delo naklepno izkorišča za svoje politične cilje,« so sporočili iz Levice. Ta stranka verjame, da je treba takšno početje ne samo kazensko preganjati, temveč tudi najostreje obsoditi.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Svet Za naročnike
Bo Trump uničil ameriško gospodarstvo?
Direktor nemške večnacionalne energetske družbe RWE Markus Krebber je moral vnovič prestaviti svoj najnovejši mega projekt pred obalo New Yorka, največji vetrni park na odprtem morju v Združenih državah Amerike. Želel ga je postaviti v zalivu pred milijonsko metropolo, ker je lega popolna: plitva voda, veliko vetra in množica odjemalcev. Krebber je nameraval vložiti več kot milijardo dolarjev v okoli dvesto zmogljivih vetrnic, ki bi proizvajale zeleno energijo za 1,1 milijona gospodinjstev od Brooklyna do Long Islanda. Naj bi. Manjkalo je le še nekaj dovoljenj. Nato je novi predsednik ZDA postal Donald Trump, teden dni pozneje pa je Krebber projekt zamrznil. Trumpove izjave o zeleni energiji naj bi bile zelo kritične, so v RWE utemeljili svojo odločitev. Vse zelene naložbe naj bi zdaj prestavili. Komaj je 78-letni republikanec Trump 20. januarja zaprisegel kot predsednik, je že z odlokom prepovedal gradnjo novih vetrnih parkov na morju.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura | Film
Še dobro, da so Slovenci nategnili Joyca
Ko je James Joyce leta 1909 – pet let po prihodu v Trst, kjer se je preživljal kot učitelj angleščine na jezikovni šoli Berlitz – v grozi ugotovil, da ima Trst že 21 kinodvoran, njegov Dublin pa niti ene, so mu štirje tržaški podjetniki bolj ko ne slovenskega rodu, Francesco Novak (František Novak), Antonio Machnich (Anton Mahnič), Giuseppe Caris in Giovanni Rebez (Janez Rebec), ki so začutili, da je film prihodnost, finančno omogočili, da je v Dublinu odprl prvi kino, Volta. Danijel Malalan, direktor tržaškega Slovenskega stalnega gledališča (in igralec), v družbi igralke Nikle Petruške Panizon išče in najde igralce, s katerimi bi rekonstruiral ta presenetljivi start-up (ja, Joyca in Noro igrata Irca), ki Slovencev in Joyca ni ravno zbližal (fantje so Volto hitro prodali, Joyca opeharili ipd.), toda veseljaški, teatralični bloomsdayski igrokaz, v katerega Martin Turk zavije to metarekonstrukcijo (bolj Umetni raj kot Cinema Paradiso), ni le glorifikacija naivnosti filmskega otroštva, temveč tudi dekonstrukcija otročjosti slovenskega odnosa do filma in ovviamente faliranosti slovenskega filmskega čustvovanja.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura | Film Za naročnike
Ljudje potrebujejo čedalje več antidepresivov in protibolečinskih tablet
Ljubezen boli, še bolj pa boli kapitalizem – čedalje bolj. To vemo. Ljudje – tesnobni, stresni, depresivni, opustošeni, porabljeni, zlorabljeni – potrebujejo čedalje več antidepresivov. In čedalje več protibolečinskih tablet. Kapitalizem bi potreboval nov tip delavca – človeka, ki ne čuti več bolečine. Nobene bolečine! Človeka, ki je totalno in absolutno in kompletno imun na bolečino. Tak postbolečinski človek je Nate Caine (Jack Quaid), bančni uslužbenec iz San Diega, ki zaradi genetske motnje ne čuti prav nobene bolečine, a ta superjunaška moč pride z zoprnim drobnim tiskom – kako ve, kdaj mora na stranišče, če ne čuti nobene bolečine? Nič hudega – ko njegovo muzo (Amber Midthunder), sicer bančno uslužbenko, ugrabijo trije roparji (Ray Nicholson, Conrad Kemp & Evan Hengst), se lahko mirno johnwickovsko zapodi za njimi, saj ni bolečine, s katero bi ga lahko ustavili.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Uvodnik
Slovenija je na dobri poti, da prihodnje leto dobi za štiri leta brutalno desno vlado. Ko rečemo brutalno – mislimo brutalno. Danes gledamo maščevalnega Donalda Trumpa, ki grozi vsem, ki so mu kadarkoli stopili na pot – pa naj je bilo še tako upravičeno –, da bodo plačali za to. Vsi. In plačujejo. Univerze. Sodišča. Uslužbenci. Kriminalisti. Nevladniki. Tudi celotne države. In politiki iz drugih držav. Pač preganja jih. Odpušča jih. Sproža postopke zoper njih. Ukinja jim financiranje. Uničuje.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba Za naročnike
Zakaj bi raje podprli oboroževanje kot mir?
So v času, ko se zavoljo domnevnih varnostnih groženj v laični javnosti in politiki krepijo pozivi h krepitvi obrambnih sposobnosti države in večjim vlaganjem v oboroževanje in vojaško urjenje, ideje o miroljubni politiki naivne in utopične? Ali pa zmoreta pacifistična teorija in praksa izrisati realistično, moralno sprejemljivo alternativo vojni kot instituciji, ki se je v dolgih stoletjih – pri čemer nosi del krivde tudi filozofska tradicija, ki je vojne ves ta čas voljno legitimirala in normalizirala – trdno zasidrala v političnem, ekonomskem in pravnem (pod)sistemu, pa tudi v kulturnih vzorcih in popularnem imaginariju?
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura | TV Za naročnike
TV komentar / V Fokusu: Zoran Janković
V nedeljski Fokus na POP TV je novinarka Maja Sodja povabila ljubljanskega župana Zorana Jankovića, iz pogovora pa je bilo vidno, da sta razloga dva. Prvi, da je imel ta teden Janković predvideno veliko slavje ob odprtju novega plavalnega bazena Ilirija. To je še ena v nizu stavb mestne občine Ljubljana: »Delam se, da sem navadna stekloželez trgovina Spar, ampak v sebi skrivam skrivnost«. No, prijatelji so mu hvaležni, kot je rekel eden izmed njih, luštno je iti plavat, pardon – na trening, pa malo punce pogledat, kaj se pa zamudiš. Ljubljanske dame so tako lani dobile Center Rog, možakarji pa zdaj bazen Ilirija, volk sit, koza cela, oboje ima udoben parking, da se pripelješ kot gospod. A pustimo ta projekt raje pri miru, da ne zabredemo pregloboko v to vodo. Drugi razlog za vabilo so bili izjave in pismo podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću.
-
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Politika
Korupcijska afera Huawei / Med imeni se pojavlja tudi nekdanji evropski poslanec Franc Bogovič
Bruselj pretresa korupcijska afera, za katero tamkajšnji časnik Politico že piše, da spominja na afero Katargate, ki je izbruhnila konec leta 2022.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Dva leva Za naročnike
Komentar / Po vodnem in zvočnem še mirovni top
Že od Freuda vemo, da je laž v tesni simbiozi z resnico. V razpravi o ekonomiji šale z dialogom med dvema Judoma pokaže, kako z resnico zavajati. Torej, omenjena se srečata na neki železniški postaji v Galiciji in eden očita drugemu: »Zakaj si se mi zlagal, da greš v Krakov, ko pa greš res tja?« Zakaj Vučić laže, da policija ni uporabila zvočnega topa, če ga pa res ni uporabila? Zakaj predsednica evropske komisije laže, da si prizadeva za mir, če si res prizadeva za mir – pa čeprav z vojno? Zakaj lagati, da Evropska unija še obstaja, če pa res obstaja? In obstaja zato, ker je zvodenela. Ker se je odpovedala temeljnim načelom in zavezam: vladavini prava, človekovim pravicam, miroljubni koeksistenci, enakopravnosti članic zveze, ekvidistanci in ekvivalenci ocenjevanja uveljavljanja kriterijev v posameznih članicah ... In medtem ko je združena Evropa bitko za proklamirana načela in pravila že dokončno izgubila ali se jim je zavestno odrekla, so na zmagovitem pohodu antidemokrati znotraj zveze.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Družba
V italijanski oddaji Le Iene je bil predprejšnji konec tedna objavljen prispevek s pričevanji domnevnih žrtev nekdanjega jezuita Marka Rupnika Glorie Branciani, Mirjam Kovač in sestre Samuelle. Spregovorile so o spolnem in psihičnem nasilju, ki naj bi ga bil nad njimi izvajal slovenski pater. Novinarki Roberti Rei, ki je prispevek pripravila, je Rupnika uspelo prestreči na rimskem letališču Fiumicino in mu postaviti nekaj vprašanj – Rupnik, opazno nejevoljen, se je zavil v molk.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Politika Za naročnike
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je zadnje čase večkrat poudarila, da nobeden od prijavljenih 12 kandidatk in kandidatov za varuha človekovih pravic nima zadostne podpore za izvolitev, in predlagala novo ime, ki ga je poiskala mimo razpisa – dr. Dijano Možina Zupanc. Če ji glede (ne)podpore drugim kandidatom verjamemo ali ne, so ta imena očitno zdaj že preteklost, poslanske skupine so se prejšnji teden mrzlično sestajale, sestankovale in kandidatko vabile na sestanek, da bi se do predsedničinega predloga čim prej opredelile. Dosedanjemu varuhu Petru Svetini se je mandat iztekel že pred mesecem dni. Kdo je torej nova predsedničina kandidatka, Dijana Možina Zupanc?
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Svet Za naročnike
Zvočni top je zabobnel, nato pa je bilo spet vse tiho
V soboto, 15. marca, je v srbski prestolnici Beograd potekal verjetno največji protest v zgodovini države, na ulicah se je zbralo več sto tisoč ljudi. Protest je potekal mirno, zaznali so le nekaj izgredov. Nedvomno pa je največ prahu dvignilo to, da so srbske oblasti morebiti uporabile zvočni top. Dopisnik RTV Boštjan Anžin, ki je bil takrat blizu kraja dogodka, je za Dnevnik poročal: »Slišal sem zvok, kot nekakšen motor, močno brnenje, ki gre proti nam, takoj je izbruhnila panika. Številni so bili prepričani, da je v množico zapeljalo vozilo.« Zvok se je med protestniki razširil ravno med 15-minutno tišino, ki je na srbskih študentskih protestih zdaj že tradicionalna, z njo se protestniki poklonijo 15 žrtvam zrušitve nadstreška v Novem Sadu.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura Za naročnike
Vse bolj kaže, da si bomo v kinu do nadaljnjega le stežka ogledali kak slovenski film. Dogovorjene projekcije ostajajo, novih pa po vsej verjetnosti nekaj časa ne bo, čeprav kinooperaterji tega doslej še niso potrdili. Že zdaj so projekcije s številnimi nagradami ovenčanega filma Urške Djukić Kaj ti je deklica, ki ima potencial, da bi pritegnil množice, nenavadno redke, največji kinooperater Cineplexx ga ne predvaja.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Ekonomija Za naročnike
Po domala stotih dneh Trumpovega drugega predsedniškega mandata in razvpitega razgovora s Putinom svet sredi marca 2025 dobiva pravo podobo. Ni videti boljši, razkriva pa načine, kako bodo velesile upravljale njega in nas. Rdeča nit vsega početja so nepredvidljivost dogodkov in negotovost, ustvarjanje kaosa. ZDA so generator te entropije. Trumpova agenda novega urejanja sveta so dogovori velikih pod taktirko ameriške dominacije. Za navidezno improvizacijo je stara ideologija geostrateškega realizma, nova politična agenda Projekta 2025 in globalizacija trumponomike. ZDA se s protislovno koncentracijo izvršne oblasti navznoter in geostrateškega merkantilizma navzven vse bolj spreminjajo v avtoritarno družbo. Širina, globina in radikalnost želenih politično-ekonomskih sprememb je izjemna, primerljiva z Gorbačovovo perestrojko. V nedrjih ekonomske liberalizacije je tedaj razpadla mogočna SZ s socialističnimi sateliti, danes ZDA in EU grozi podobna usoda zaradi protekcionizma in izolacionizma. Trumpov politični gambit brez zaupanja deležnikov, doma in v tujini, vodi v pogubo. In do sem je prispel naš »zahodni svet«.