»Policija je s svojim delovanjem namesto skupnosti služila politiki. To se ne sme nikoli več ponoviti.«

Mag. Tatjana Bobnar je prišla na ministrski položaj neposredno iz kazenske kolonije v Tacnu, kamor je prejšnja oblast preselila moteč policijski kader, njo kot razrešeno direktorico policije. Je ministrica za notranje zadeve, ki obljublja policijo v službi ljudi in ne politike, na spoštovanju človekovih pravic utemeljeno obmejno in azilno politiko ter sprejemanje odločitev v dialogu z nevladnimi organizacijami. Pravzaprav je ministrica, ki obljublja več, kot bi si od članice vlade, ki pokriva resor notranjih zadev, drznili pričakovati celo zmerni optimisti. A naša sogovornica odločno pravi, da ne bo ostalo zgolj pri lepih in všečnih besedah – čas bo pokazal, da je mislila resno.

Ko Joc Pečečnik pove resnico o svojem podjetju, Uroš Slak pa sploh ne dojame

Že na začetku tokratne oddaje Ena na ena na POP TV je gost podjetnik Joc Pečečnik nakazal, da bo – razbremenjen lastništva podjetja Interblock in s tem tudi prodajanja izjemnosti svoje zgodbe – začel govoriti odkrito. Da ne bo več pretiraval, se napihoval – ampak da bo povedal vse. In tudi je. Govoril je o tem, da ima dovolj življenja s hipotekami, da vse življenje tako živi, še več, da je bil do trenutka prodaje podjetja tako zadolžen, da je tudi zadnjo noč težko spal. Voditelj Uroš Slak seveda ni poslušal niti razumel, ko je Pečečnik govoril o tem, da ne gre za to, za koliko je prodal podjetje, ampak za to, da se je s tem razbremenil predvsem 200 milijonov evrov, s katerimi je bilo obremenjeno podjetje in prek osebnih jamstev tudi on sam. Ja, Pečečnik svojega podjetja ni prodal zato, ker bi želel unovčiti tega svojega otroka. Kot je povedal, se je Interblock v hudih težavah znašel po koroni, saj je (verjetno zaradi uzanc, ki v pogodbah določajo višjo silo) ostal brez najemnin za svoje igralne aparate, ko igralnice niso delale. Dve leti so v Interblocku težko dihali, ni dvoma, da je bilo zanje grozno; kot je razkril Pečečnik, pa so na koncu ostali z 200 milijoni evrov dolga, zaradi česar so dejansko morali podjetje prodati.

Kdo je odgovoren za visoke cene?

To je vse pogostejši prizor: ob blagajnah v supermarketu stojijo zmedene nakupovalke in nakupovalci, ki napeto strmijo v ravnokar plačane račune in poskušajo razumeti, zakaj neki je znesek na njih lahko tako visok. Se je prodajalka nemara kje zmotila? A ko se prebijejo skozi celoten seznam nakupljenega blaga, morajo vendarle ugotoviti, da vse drži in da so cene pač takšne. Bistveno višje kot še pred nekaj meseci in celo tedni. Hrana je iz dneva v dan dražja in prav nič ne kaže, da bo kmalu kaj drugače.

»Otroci niso okej!«

V gospodarsko razvitem zahodnem svetu se kljub relativni gmotni preskrbljenosti, celo preobilju, povečuje število otrok in mladih, ki trpijo in izražajo psihosocialne stiske (oz. težave z duševnim zdravjem), tistih, ki na tem področju iščejo ali, bolje rečeno, poskušajo iskati pomoč.

Kako je potekalo predavanje guruja politične desnice v Ljubljani

Odkar je klinični psiholog, sicer guru politične desnice Jordan Peterson »prvič nastopil za železno zaveso«, kot je tedaj opisal svoj obisk v Sloveniji, so minila že štiri leta. V tem času se je zgodilo marsikaj. Petersona je knjiga 12 pravil za življenje: protistrup za kaos izstrelila med svetovne zvezde, k čemur so pripomogli tudi njegovi provokativni nastopi, posebej odmeven pa je bil tudi njegov duel s slovenskim filozofom Slavojem Žižkom v Torontu – v katerem je po mnenju mnogih doživel trd poraz. Sledil je začasen umik od oči javnosti, dokler ni leta 2020 odjeknila novica, da je zaradi zasvojenosti s skupino psihoaktivnih snovi benzodiazepinov pristal v devetdnevni komi. Namesto popolnega reda, ki ga je tako goreče prodajal svojim sledilcem, je v njegovem življenju zavladal kaos. Sledila je vrsta zdravljenj, med drugim tudi v Srbiji, zaradi katerih se je Peterson lani lahko naposled spet vrnil v soj žarometov. Pustil je službo na Univerzi v Torontu, domnevno zato, ker je ugotovil, da lahko v drugih medijih nagovarja večje množice ljudi, in se po svetu odpravil s svojo novo knjigo Onkraj reda: še 12 pravil za življenje. To je prišel to nedeljo predstavit tudi v Ljubljano.

Je kdo rekel elektrika?

V uvodniku Grege Repovža v številki 23 z naslovom »Je kdo rekel elektrika?« je kar nekaj netočnosti oziroma dokaj nekorektnih trditev. Verjamem, da ne zlonamernih. Ne drži, da so proizvajalci podražili elektriko. Pravzaprav je niso dvignili niti za cent. Nasprotno! Višje cene na trgu so tiste, ki so Dravskim elektrarnam Maribor na primer povzročile kar nekaj milijonov več stroškov, saj mi kot proizvajalec elektrike koncesijo in vodne prispevke plačujemo na končno prodajno ceno električne energije. Da plačujemo kot proizvajalec »davek« na ceno, ki jo doseže tisti, ki pri nas proizvedeno elektriko trži, je seveda svojevrsten unikum in poslovni nesmisel. Vendar je to že druga zgodba. Višje cene so izključno posledica tržnih špekulacij. Če kje trg ni opravil svojega poslanstva, potem je to zagotovo trg z električno energijo. Zaradi subvencij, negativnih cen, trgovanja s CO2 kuponi, borznih mahinacij, čudnih politik, fizikalnih zakonitosti EE-sistema …, je ta trg namreč povsem izmaličen. Ker je treba v vsakem trenutku proizvesti natančno toliko energije, kot se je potroši, proizvodnja in prenos elektrike pa sta podrejena trgu in ne optimizaciji, nastajajo enormne izgube – v proizvodnji in tudi pri prenosu. Tako da nikakor ni primerno kazati s prstom na proizvajalce, kar se podražitev tiče, saj smo zadnji v tem »prehranjevalnem cirkusu«.

Madžarska depeša o Mladini

Poleti 2020 je madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve svojim veleposlaništvom v EU naložilo, naj preverijo, ali je država gostiteljica v zadnjih letih organizirala strokovne obiske, tečaje usposabljanja ali študijske poti za madžarske novinarje, in če jih je, »kateri madžarski predstavniki medijev so se jih udeležili ter katere časopise in organizacije v državi gostiteljici so obiskali«. Navodilo so poslali, kot so za madžarske medije pojasnili na njihovem zunanjem ministrstvu, ker naj bi nekatere organizacije, ki jih financira fundacija Georgea Sorosa, na primer Transparency International, ta usposabljanja financirale, kar na Madžarskem razumejo kot vmešavanje v njihove notranje zadeve.

»S sankcijami se ne dosežejo politični cilji«

Dr. Danilo Türk je eden izmed podpisnikov javnega poziva slovenski vladi, v katerem ob nedvoumni obsodbi ruske agresije in zločinov pozivajo, naj slovenska politika poišče alternativne pristope k ukrajinski vojni tako, da bi se rusko in ukrajinsko vodstvo strinjali o začetku mirovnih pogajanj. Podpisniki se hkrati sklicujejo tudi na načelo mirovne politike, ki je zapisano v slovenski ustavi. Poleg Türka so pismo med drugim podpisali tudi Milan Kučan, Rudi Rizman, Rastko Močnik, pobudnik pisma pa je nekdanji poslanec SD Aurelio Juri.

Bobnarjeva kupila nove brzostrelke

Med prvimi pogodbami, ki jih bo podpisala nova ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, sta pogodbi za »nakup in dobavo brzostrelk in aktivnih glušnikov s pripadajočo opremo« ter »za nabavo oborožitvene opreme in prisilnih sredstev«. Gre za naročili, »podedovani« od predhodnika, notranjega ministra Aleša Hojsa.

Politično kadrovanje

V zadnjih dneh je tarča kritik zaradi domnevno spornega družinskega kadrovanja postala stranka Levica. Vodenje kabineta na ministrstvu za delo je minister Luka Mesec zaupal Maji Tašner Vatovec, ženi strankarskega kolega in poslanca Mateja Tašnerja Vatovca, sicer pa že več let aktivni članici Levice. Kandidirala je tudi na zadnjih državnozborskih volitvah, bila koprska mestna svetnica in podžupanja Mestne občine Koper.

Vlado Miheljak

17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Dva leva

Povežimo Slovenijo II.

Ko sem videl objavo tako imenovane protipeticije o Ukrajini, me ni toliko »navdušila« vsebina kot lista podpisnikov. Vzkliknil sem: Saj to je vendar utelešeno gibanje »Povežimo Slovenijo«! Putin je dokončal to, kar je Podobnik neuspešno začel. Namreč, da se na skupni listi najdejo podpisniki, ki so po vseh drugih političnih kriterijih in vrednostnih orientacijah (domnevno) različni!? Ljudje, ki so proti splavu, proti svobodi izbire spolne orientacije, ki aktivno podpirajo Janševo in vsakršno avtoritarno politiko, ki so proti socialno senzibilni državi in družbi, ki izražajo eksplicitno averzijo do beguncev iz dežel tretjega sveta, ki imajo hude težave z razumevanjem človekovih pravic, pravic žensk, ki so celo konkretno aktivni v dušenju medijske svobode, so sopodpisniki »protiizjave« o Ukrajini skupaj s tistimi, ki to niso. Domnevno niso. Ne razumem, kako je lahko naš prijatelj Pavle Gantar brez pomisleka sopodpisnik skupaj z Lisjakom Gabrijelčičem, ki je eksplicitno pozval časopis Dnevnik, da zapre usta njegovemu dolgoletnemu sopotniku in prijatelju Tomažu Mastnaku (Lisjak Gabrijelčič: »Ljudi, kot je Tomaž Mastnak, ki upravičujejo Putinovo invazijo Ukrajine, je treba izločiti iz javne razprave. Žogica je na igrišču uredništva #Dnevnik_si. Boste na svojih straneh še naprej dovolili to hujskanje k vojnim zločinom?«). Četudi je morda težko sprejeti Mastnakove aktualne poglede na covid in Rusijo, je poziv mladega moža brez zgodovinskega spomina k zapiranju ust Mastnaku neprimerno hujši eksces. Kajne, Pavle? Da ne govorimo o sprenevedanju največjega moralista v slovenski politiki, Cerarja. Ne pristaja na nasilno spreminjanje meja v primeru Ukrajine, a je kot premier in zunanji minister v primeru Palestine deloval diametralno nasprotno. Namreč, nepriznanje Palestine je pasivno soglašanje z aneksijo nasilno zasedenih palestinskih ozemelj s strani Izraela ...

Revizija spornih poslov

Vlada Roberta Goloba je ob prihodu v parlament napovedala pregled dejavnosti vlade Janeza Janše, pri čemer je vzela pod drobnogled tudi financiranje novoustanovljenih znanstvenih inštitutov. Najbolj sporen med njimi je javni raziskovalni zavod Rudolfovo, kateremu je pretekla vlada v dveh letih namenila 5,2 milijona evrov, ne da bi se posvetovala s strokovno javnostjo, tik pred koncem mandata pa šolskemu ministrstvu naložila, da mora za razvoj zavoda investirati v nakup in prenovo objekta ter v opremo. Podobno sporna sta tudi projekta, nad katerima je bdel nekdanji državni sekretar Mitja Slavinec – poseben zakon za Pomursko akademsko znanstveno unijo (PAZU) ter Znanstveno in inovacijsko središče v dvorcu Rakičan.

Ilustrirana biografija: Ivo Štandeker

Ivota rodijo 22. avgusta 1961 v Mariboru. Mama Rozika, ki v Astorii vodi devizno blagajno, mu že v najmlajših letih prinaša stripe, natisnjene v nemščini, zato se med učenjem črk spotoma nauči še nemščine. Je nezakonski otrok in živi z mamo in babico, ki jo kliče oma. Oče živi na Dunaju. Leta 1968 se vpiše na osnovno šolo v Pesnici in jo konča leta 1976, potem pa se vpiše na Prvo gimnazijo Maribor. »Radovedni mladenič, doma iz Pesnice pri Mariboru, je bil dovzeten za vse, kar mu je bilo ponujeno v razmislek, bil je spoštljiv do sošolcev in do profesorjev, vedno je bil pripravljen pomagati pomoči potrebnim, visoko je cenil prijateljstvo, zato je bil med sošolci zelo priljubljen. Veliko je bral in si širil obzorje daleč čez gimnazijske okvire,« bo o dijaku, ki je gimnazijo končal leta 1980, štiri desetletja pozneje zapisala upokojena profesorica filozofije Dragica Kranjc.

Vlom v prostore gospodarskega ministrstva

Tik pred primopredajo poslov na gospodarskem ministrstvu je nekdo vlomil v njihove prostore. Kadar pride do vlomov v objekte, ki jih za svoje delo uporabljajo državni organi ali politične stranke, moramo biti še posebej pozorni. Vlomilci si v teh primerih verjetno ne obetajo velike premoženjske koristi, prav tako bi težko govorili o golem vandalizmu – vandalizirati ministrstvo je namreč preveč tvegano početje. Pri takšnih vlomih obstaja nevarnost, da bi bili lahko politično motivirani.

Velika pričakovanja

Varstvo okolja in ohranjanje narave, presoja okoljske sprejemljivosti investicij, podnebje, odpadki, prostor in energetika – vse to so področja, ki sta jih v novi vladi prevzela ministra Gibanja Svoboda Uroš Brežan in Bojan Kumer. Okoljevarstveniki in naravovarstveniki imajo po odhodu ministra Andreja Vizjaka seveda visoka pričakovanja, saj je ta ministrstvo za okolje povsem podredil gospodarstvu in interesom lobijev. Skrbi zbuja, da se na ključna mesta na ministrstvu vračajo ustvarjalci te politike iz obdobja med letoma 2013 in 2020, ko je okoljska politika v Sloveniji stagnirala.

Filmi o ljudeh na begu pri nas in po svetu

»Migracije iz nuje – da bi preživeli, da ne bi bili lačni, da ne bi bili zatirani, ostajajo stalnica življenja ljudi na planetu. Mi, ki živimo v miru in blaginji, se srečujemo z migracijami in migranti. Njihova prisotnost v naših življenjskih prostorih terja, da opredelimo svoj odnos do njih in svoje vedenje ob njih,« piše Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ob začetku tradicionalnega Festivala migrantskega filma; ob svetovnem dnevu beguncev ga organizira nevladna organizacija, ki ji predseduje.