Grega Repovž

1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Uvodnik

Dvolični in pogoltni

Borut Mekina v tokratni Mladini razkriva nenavadne razpise po vsej državni upravi: ta mesec je objavila rekordnih 160 javnih razpisov za prosta delovna mesta za nedoločen čas. Ministrstva, vladne službe, agencije, vojska, policija mrzlično objavljajo razpise z izredno kratkimi roki za prijavo – tri dni! –, brez posebnih zahtev, za nedoločen čas in pogosto celo brez preizkusne dobe. Poglejmo primer, ki ga navaja Mekina: »Generalni sekretariat vlade je 7. marca objavil prosto delovno mesto koordinatorja v sektorju za prevajanje z rokom za prijavo tri dni, mesec prej so z rokom za prijavo tri dni objavili delovno mesto koordinatorja v oddelku za tehnične zadeve.« Da, govorim o ravnanju strank SDS, NSi in SMC – Konkretno, strank, ki ves čas napadajo državno upravo, češ da bi morala biti vitkejša, da je v njej zaposlenih preveč ljudi, da to obremenjuje gospodarstvo in proračun – a prav ti sprenevedavi ljudje danes spet na veliko zaposlujejo svoje ljudi v javnem sektorju. Nespodobno je sicer že to, da to počnejo na koncu mandata, vsem na očeh, brez sramu.

Zakon, ki briše avtokracijo

Od srede na upravnih enotah, krajevnih uradih in prek e-uprave poteka zbiranje podpisov, potrebnih za vložitev tako imenovanega omnibusnega zakona v zakonodajni postopek slovenskega parlamenta. Gre za zakon s formalnim imenom »Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države«, ki posega v enajst zakonov, spremenjenih pod sedanjo vlado.

Kdo bo torej zmagal?

Kaj dela SDS na področju medijev? Ustvarja množico portalov, televizijskih kanalov, tiskanih medijev, ki so videti kot mediji, zvenijo kot mediji in se predstavljajo kot mediji. Pa so mediji? Niso. So del propagandnega aparata, v njih ne delajo novinarji, ampak propagandni vojščaki stranke. Enako zadnja leta počne Nova Slovenija, tak primer je njen časopis Domovina. Pač, želijo si imeti medije, čeprav je to skregano z vlogo in poslanstvom medijev in politike. S to mimikrijo poskušajo predvsem zmanjšati moč pravih medijev, hkrati pa mislijo, da bodo s tem usmerjali javno mnenje. A enako že leta počnejo na področju javnomnenjskih raziskav. Na eni strani napadajo javnomnenjske agencije, jih poskušajo diskreditirati – Ninamedio na primer že vsaj 20 let –, na drugi strani pa poskušajo vnašati zmedo na to področje tako, da ustanavljajo »svoje« agencije. Takšna je na primer agencija Parsifal, ki jo vodi dolgoletni podpornik stranke SDS Borut Rončević – človek, ki mu je ta vlada pravkar »v zahvalo« ustanovila raziskovalni inštitut ter mu namenila več kot pet milijonov evrov, čeprav za ustanovitvijo ni nobenih resnih vsebinskih razmislekov.

Uničenje javnega medija

Politika je prevzela javni RTV-servis, prevzela je njegov informativni program, prevzela je nadzorne in upravne organe. RTV Slovenija ni več javni medij, postala je državni medij, v katerem glavne uredniške odločitve sprejema politika, ne uredniki. Upirajo se novinarji, upira se javnost, a ne pomaga veliko, nasprotno, kdor se upre, kdor se izpostavi, postane sovražnik. Politika vse to počne brezsramno, z jasnimi političnimi cilji, zadnje tedne je še posebej neposredna, prihajajo volitve, storiti je treba vse, da bo na njih zmagala vladna koalicija.

»Ženske lahko državo drugače vodijo tudi zaradi bolj pomirjujoče komunikacije, znajo pridobiti zaupanje ljudi in so empatične«

Če se tik pred zdajci na političnem prizorišču ne bi pojavilo gibanje Roberta Goloba, bi bila Tanja Fajon najresnejša pretendentka za premierski položaj. Tako so vsaj kazale javnomnenjske raziskave še pred nekaj meseci. Njena razlaga, zakaj Socialni demokrati niso več najmočnejša opozicijska stranka, je umestna: kadar stranke na levici izgubijo zaupanje svojih kritičnih podpornikov, je pot nazaj zelo težka, trnova in počasna. Zdi se, da slovenski volivci tudi na prihajajočih volitvah grehov ne bodo odpustili, Fajonova pa trdi, da bi bilo prav to ključno za normalizacijo političnega prostora.

Vsak tretji ustavni sodnik

»Ker je prepoved politične stranke v demokratičnih državah skrajni in izjemni ukrep, so frivolne – na prvi pogled popolnoma neutemeljene in nesmiselne – pobude za prepoved strank že same po sebi slabo znamenje za demokratičnost družbe. Zavrnitev pričujoče pobude kot očitno neutemeljene zato nosi tudi pomembno simbolno sporočilo: Ustavno sodišče se z neresnimi vlogami ne bo ukvarjalo, predvsem pa se ne bo pustilo zlorabiti v politične namene.« S temi besedami je končala pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, s katero so zahtevo za prepoved delovanja opozicijskih političnih strank Levice in SD zavrnili kot očitno neutemeljeno, ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar.

Rešiti RTV Slovenija

A popraviti bo treba tudi zakone, ki v času Janševe vlade sploh niso bili spremenjeni, pač pa so bili zgolj uresničevani na načine, ki so povzročili dekonstrukcijo institucij. Eden takih zakonov je veljavni zakon o RTV Slovenija iz leta 2005, torej iz časa prve Janševe vlade, ki je s pravnimi akrobacijami vladi v zadnjih dveh letih omogočil politični prevzem javnega zavoda.

Prednostne naloge nove koalicije, ki se nakazuje po 24. aprilu, so že jasne

Gibanje Svoboda in stranke koalicije KUL (SD, Levica, LMŠ in SAB) so 23. marca podpisali prvo skupno protestno izjavo s formalno zavezo: po volitvah bodo ustvarili nov zakonski okvir, ki bi omogočil »profesionalno in neodvisno delo novinark in novinarjev RTV Slovenija«. To je prva konkretna zaveza teh petih strank, ki bi se po zadnji anketi agencije Ninamedia, izvedeni med 21. in 24. marcem, uvrstile v državni zbor (ob SDS, NSi, Povežimo Slovenijo) in zasedle 55 od 90 sedežev. Odločile bodo seveda šele volitve. A poraja se vprašanje: kako naj se po 24. aprilu ta pričakovana koalicija loti odpravljanja posledic razgradnje, ki se je v zadnjih dveh letih zgodila na vrsti področij?

Janez Janša se boji visoke udeležbe na volitvah 

Lani nastala pobuda Glas ljudstva, ki združuje več kot sto civilnodružbenih organizacij, se je pred dvema tednoma odpravila na pot po Sloveniji. Potujoči festival demokracije Mi bomo odločali: Gremo volit! se je doslej ustavil že v številnih mestih po državi, kjer ljudi nagovarja k udeležbi na državnozborskih volitvah 24. aprila. Kljub dobremu sprejemu pa akcija očitno ni najbolj po godu predsedniku vlade; ta se na vse pretege trudi spodkopavati prizadevanja civilne družbe. Janezu Janši je namreč jasno, da bi visoka volilna udeležba skoraj gotovo pomenila njegov poraz na volitvah.

Funkcionarji SDS zapuščajo ladjo in si urejajo dobro plačane službe za čas po volitvah 

Prejšnji mesec so v državni upravi objavili rekordnih 160 javnih razpisov za prosta delovna mesta. In to za nedoločen čas. Ministrstva, vladne službe, agencije, vojska, policija mrzlično objavljajo razpise z izredno kratkimi roki za prijavo, brez posebnih zahtev, za nedoločen čas in pogosto celo brez preizkusne dobe. Tako je denimo generalni sekretariat vlade 7. marca objavil prosto delovno mesto koordinatorja v sektorju za prevajanje z rokom za prijavo tri dni, mesec prej so z rokom za prijavo tri dni objavili delovno mesto koordinatorja v oddelku za tehnične zadeve.

Sodna zarota? Čigava?

»Ker delam pošteno in dobro, sem bil prepričan, da se meni to ne more zgoditi. A joj, kako naivno in zmotno,« je publicist in politik Bojan Požar zapisal v odzivu na sklep o priporu, ki ga je zanj višje sodišče odredilo, da bi zagotovilo njegovo navzočnost na sojenju. Nazadnje pa ni bil priprt, ker je po pritožbi vrhovno sodišče sklep o priporu odpravilo.

Depolitizacija policije

Policija je druga institucija, v katero je posegla sedanja oblast – tudi s spremembo zakonov. Odprava spremembe enega, to je zakona o organiziranosti in delu v policiji, je zajeta v omenjenem omnibusnem zakonu. A glavni problem so vodilni kadri v policiji.

Ni je oblasti, ki bi lahko utišala glas nezadovoljnega ljudstva 

Nastanek vladne koalicije je že od samega začetka spremljalo protestno gibanje, zato se je pod pretvezo boja z epidemijo koronavirusne bolezni koalicija odločila proteste prepovedati. Začela je izrekati kazni protestnikom, odnašala jih je s trgov, čeprav so na njih samo brali ustavo, poskušala je preganjati »verbalni delikt«. Ukrepe za varovanje zdravja je nadomestila z represijo. To je v ljudeh zbudilo bes, žalost, sram in občutek nemoči. Hkrati pa tudi neverjetno iznajdljivost in ustvarjalnost.

Je omnibusni zakon lahko sporen?

Čeprav pravniki praviloma ostro nasprotujejo omnibusnim zakonom, saj ti s hkratnim posegom v vrsto drugih zakonov povzročajo pravno nepreglednost in so v nasprotju s pravnim načelom jasnosti in določnosti, pa nekateri pravniki pri konkretnem omnibusnem zakonu vendarle opozarjajo na posebnosti. »Kot pravnik povsem razumem zadržke, a konkreten omnibus zakon je nekoliko poseben. Ne bo uzakonil nekih novih, nejasnih in še neznanih pravil ter s tem povzročil nove pravne negotovosti, pač pa bo zgolj povrnil pravila v stanje pred slabimi in tudi škodljivimi spremembami, ki jih je samovoljno sprejela zdajšnja vladna koalicija, ob ignoranci pozivov strokovne javnosti, naj takih sprememb ne sprejmejo,« pojasnjuje pravnik Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja – PIC.

Ko Bagola malo trzne …

V ponedeljek, po prvem soočenju predsednikov strank na POP TV (Janša je reševal naše položnice za elektriko in svet, zato je bil tam Hojs), je Uroš Slak v svoj studio povabil tri komentatorje. Aljaža Bitenca Pengova, ki poskuša biti šaljivec, pa zdrsne v cinizme, Roka Čakša, ki tako in tako dela za Novo Slovenijo. In tretji je bil Aljoša Bagola.

Vlado Miheljak

1. 4. 2022  |  Mladina 13  |  Dva leva

Hojsov električni orgazem

Uvodno predvolilno soočenje se je začelo drugače, kot smo pričakovali. Osrednjega termina in osrednje pozornosti ni, po ustaljeni praksi, zasedla javna televizija, ampak njena komercialna tekmica. In tudi ni bilo običajnega ogrevanja; nič uvodnega petinga, nič otipavanja, ampak takoj na polno in na suho. Za to sta poskrbela odsotni Janša in njegova ponesrečena zamenjava. Kajpak zvesti oproda Hojs. Ta je takoj pokazal, iz katerega krdela prihaja in kako to deluje v političnem prostoru. Ko ga je voditelj vljudno in smiselno vprašal, zakaj se Janša ni odzval vabilu, je takoj žaljivo in nespametno udaril nazaj, češ predsednik vlade ima pomembnejše naloge, kot je obiskovanje njihove televizije. In ključni oponent, ki se mu Janša panično izogiba, ki se ga očitno boji, je nič manj kot elektrooligarh. Golob je s tem, da sploh ni trznil, da se ni odzval niti z besedo, naredil morda doslej najboljšo potezo svoje kratke politične kariere.

Prepričljivi Robert Golob

Agencija Ninamedia je po ponedeljkovem prvem soočenju predsednikov osmih najmočnejših političnih strank na POP TV naredila raziskavo o tem, kdo izmed predsednikov strank (Janeza Janšo je nadomeščal podpredsednik Aleš Hojs) je bil najbolj prepričljiv. Kar 38,3 odstotka vprašanih je kot najbolj prepričljivega ocenilo Roberta Goloba iz Gibanja Svoboda, sledil mu je Aleš Hojs z 10,2 odstotka. Na tretjem mestu se je z 9,6 odstotka znašel Luka Mesec iz Levice, ki mu sledita predsednica SD Tanja Fajon z 8,7 odstotka in Alenka Bratušek iz istoimenske stranke s 6,1 odstotka volivcev.

Lomljenje valov

Dve leti po začetnem stiku z novim koronavirusom in prvim zaprtjem države v družbi prevladuje vtis, da smo v Sloveniji končno dosegli tako želeni prelom in da so najbolj črni dnevi hitro rastočih krivulj in rigoroznih lockdownov vselej za nami. Vlada je že sprostila dobršen del zaščitnih ukrepov, ulice in kavarne so polne ljudi, vrnili so se koncerti in druge javne prireditve, vrtci in šole so povečini odprti, domovi za starejše pa sprejemajo obiskovalce. Predsednica vladne skupine za cepljenje Bojana Beović je zatrdila, da je slovenska družba že dosegla »začasno prekuženost«, minister za zdravje Janez Poklukar pa je zadovoljen, ker se število hospitalizacij ne povečuje. Smo torej dejansko premagali covid-19 oziroma je virus končno dosegel tako želeno endemičnost – stopnjo razvoja, na kateri je sicer nenehno prisoten v družbi, vendar zanjo ne pomeni več hujše grožnje?