Naše hotele Orbánovim

Vsaka naložba v turistično infrastrukturo, ne samo v hotele, ampak tudi v kolesarske steze, letališča ali potniške povezave, močno vpliva na državno gospodarstvo. Ekonomisti v teh primerih govorijo o multiplikatorjih. Multiplikator pristaniške dejavnosti je okoli 1,9, kar pomeni, da povečanje prometa na primer v Luki Koper za en evro poveča promet v celotnem nacionalnem gospodarstvu za 1,9 evra. Multiplikator ribogojništva znaša v Sloveniji 1,6, kot je pred leti izračunal ekonomist Andrej Srakar, kar pomeni, da se državi na Obali bolj kot v ribištvo splača vlagati v Luko Koper. A turizem je v tej primerjavi povsem drug svet.

Okužen po potrebi

Lani aprila je vodenje RTV Slovenija prevzel Andrej Grah Whatmough. Čeprav je kot kader stranke SMC dobil dovolj glasov politično razdeljenega programskega sveta, pa že od začetka nad njegovim imenovanjem visi senca dvoma.

Grega Repovž

4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Uvodnik

Režim

Vlado Miheljak ima v tokratni kolumni zelo prav: četudi gre za banalni znesek in nikakršne resne posledice za oglobljenega, je oglobljenje Pavla Gantarja, ker je na twitterju napisal kritiko ravnanja policistov na protestu, na katerem so porabili 400 nabojev solzivca, hujši eksces od vseh Janševih izpadov, žalitev in tožb doslej – pri čemer to ne pomeni, da doslej marsikdo ni že zelo nasrkal, zlasti protestniki. A obstaja pomembna razlika: zoper Gantarja se je »odzval« režim.

Že spet lustracija

Pred leti je tedanji ameriški predsednik Donald Trump nepomembno teorijo zarote, da se je njegov predhodnik Barack Obama rodil zunaj ZDA (in zato sploh ne bi smel postati predsednik), povzdignil med vodilne desničarske teorije zarote. Teorijo je (vsaj zasebno) podpihoval še po tem, ko je bil Obama primoran v javnosti razkazovati svoj rojstni list. Čeprav se je Trump kasneje teoriji ( javno) odrekel, je še danes dobršen del njegovih volivcev prepričan, da se Obama ni rodil v ZDA. In tako bo verjetno med volivci slovenske desnice obveljalo tudi glede izpolnjevanja pogojev za sodniško službo nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše.

Marko Brecelj: Buldožer, ki je postal slovenski antikrist

Marko priveka na svet 30. aprila 1951. Rodi se v Sarajevu, v učiteljski družini, materi Branki in očetu Ivanu. Družina prvih nekaj let živi revno, Marko kasneje izjavi, da so imeli na začetku samo za predpražnik in žlico. Že po enem letu se preselijo v Maribor, kjer Marko preživlja mladost v zavetju pohorskih vzpetin. Vse življenje ostane edinec, pa tudi očeta ne vidi prav veliko.

Zadnja bon-bonjera

Sedanja vlada z ukrepanjem ob energetski krizi taktizira. Evropska komisija je že lani v prvi polovici oktobra sporočila možne ukrepe in evropske vlade so jih začele uvajati (pomoč prebivalstvu so septembra in oktobra sprejele Latvija, Italija, Grčija, Belgija, Irska, Estonija, Francija, Poljska, Španija, Romunija, v zadnjih dveh mesecih tudi Litva in Norveška), vlada Janeza Janše pa je že razpravo o ukrepih zavračala kot prenagljeno, ukrepe pa kot nepotrebne. No, ploščo je popolnoma obrnila minuli konec tedna.

»Če na koga v družbi stavim, so to mladi!«

Dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je eden tistih, ki so od začetka pandemije prispevali največ premislekov o novem položaju, v katerem se je znašlo šolstvo. S kritičnim očesom je spremljal izvajanje pouka na daljavo, pandemično izvedbo mature, prilagoditev ocenjevanja, ukrepe ministrstva in tudi to, kako se je šolsko okolje v splošnem odzivalo na pandemijo, postopoma digitaliziralo in privajalo na »novo normalnost«. V intervjuju je tokrat med drugim spregovoril o tem, kaj smo se v teh dveh letih naučili in kakšne bodo naloge šolstva v naslednji etapi pandemije.

Diskriminacija na primorski univerzi

Novela zakona o tujcih, ki je bila sprejeta lani, je študentom iz tretjih držav – se pravi iz držav, ki niso članice Evropske unije – otežila študij na slovenskih univerzah. Po veljavnem tolmačenju zakona morajo ti na začetku študija na bančnem računu imeti dovolj sredstev za bivanje v naši državi vse študijsko leto – gre za približno 5000 evrov. Vendar je diskriminatorni zakon, ki tudi sicer velja za podlago za pogosto nečloveško ravnanje s tujci, le vrh ledene gore težav, s katerimi imajo opraviti tuji študenti. Na ksenofobni in diskriminatorni odnos, ki so ga deležni, opozarjajo tisti, ki študirajo na primorski univerzi.

Vlado Miheljak

4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Dva leva

Bombonjere in globe

Namen tega navedka ni obujanje spominov na slavne čase in dejanja v slogu »še pomnite tovariši«. Ne. Gre za demonstracijo in ilustracijo univerzalnih začetkov umazanih zgodb raznih »disidentov«, ki so v nekem trenutku padli v nemilost pri avtoritarnih režimih in se kasneje sami prelevili v avtoritarne nedemokrate in preganjali celo tiste, ki so jim svojčas zagotavljali podporo in varstvo. Pa naj gre za Parago, Šeksa, Šešlja ... ali našega Janeza Janšo. Adam Michnik je ob neki priložnosti pripovedoval o podobnih izkušnjah s svojimi poljskimi disidentskimi sopotniki, ki so kmalu po tistem, ko so se dokopali do politične moči, začeli delovati podobno kot njihovi balkanski sotrpini. Tisto, kar je onkraj specifičnih razlik skupni imenovalec, je avtoritarna osebnostna struktura. To sicer ni edini mogoči razlog za trčenje v konflikt z avtoritarnim režimom, je pa razlog za značilno osebnostno in karierno genezo, ki je skoz in skoz prepletena z nedemokratičnim, antidemokratičnim delovanjem; s prevzemanjem metod in tehnik, katerih žrtev so izhodiščno bili sami, to pomeni, da agitatorji ravnajo nekako prepoznavno, po utrjeni, univerzalni shemi. Adorno: »Izjave raznih agitatorjev, od znanih likov ... do malih provincialnih prodajalcev sovraštva, so si tako podobne, da v načelu zadošča, da analiziramo samo govore enega, pa že poznamo vse.« In kaj ima to z zgodbo iz Gantarjevega stanovanja? Več, kot se na prvi pogled zdi. Takratni zametki civilnega upora proti vojaški represiji in nezakonitim ukrepom so se s svojimi kasnejšimi artikulacijami in intervencijami postavljali po robu tudi avtoritarnim principom, ki jih danes predstavljajo in poosebljajo nekdanje žrtve. V prispodobi rečeno, takrat se je v Gantarjevi garsonjeri pisal poziv proti armadi in tudi proti Janši. Janši, kakršen je danes. Če prelistamo seznam akterjev tistega časa, je Janša prišel v spor tako rekoč s celotnim Odborom (za varstvo človekovih pravic). Nekateri najbližji sopotniki in zaupniki kot recimo zakonca Hribar, pa takrat pogumni zdravnik Dušan Keber in kopica drugih so prestrezali golide gnojnice, s katero jih je škropil. Nekateri smo se kasneje znašli tudi v Janševih sodnih postopkih in tožbah, ker smo v razmerju do vsakokratnih zlorab aktualne oblasti (tudi Janševe) ravnali tako, kot smo ravnali takrat, leta 1988. In to, kar je pravkar doživel Gantar, eden najbolj izpostavljenih predstavnikov nekdanjega Odbora, je rezultat do skrajne bizarnosti pripeljane Janševe avtoritarne geneze.

Kazen za kritiko oblasti

Brookside v ameriški zvezni državi Alabami šteje le 1253 prebivalcev, a je bil v preteklih dneh na naslovnicah številnih svetovnih medijev. In sicer zato, ker je lokalna policija po mestecu lovila posameznike, ki so bili na družbenem omrežju Facebook kritični do policije ali njenega načelnika, in od njih zahtevala, da zapise izbrišejo, jim grozila z aretacijami ter jih kaznovala za različne prekrške. Zakaj omenjamo to bizarno in v širšem smislu nepomembno zgodbo? Zato, ker je policija na enak način zlorabljena za partikularne interese posameznikov, ki jo vodijo, tudi v Sloveniji. »Res je! Po mestu krožijo organizirane tolpe državljanov, ki na nič hudega sluteče ljudi mečejo solzivec in jih polivajo z vodo!«, je konec lanskega leta na družabnem omrežju Twitter trpko zapisal 72-letni nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Šlo je za odziv na zapise nekaterih Ljubljančanov, da je zaradi protestnikov njihovo življenje v mestu okrnjeno. In šlo je za odziv na protest 5. oktobra, ko je policija pretiravala z uporabo prisilnih sredstev kot še nikoli dotlej. In, seveda, šlo je za ironičen, sarkastičen zapis, ki se je nanašal na ravnanje policije. Gantar je od policije zaradi te izjave zdaj prejel odločbo o prekršku z globo 250 evrov.

Podarjamo prenovljene hotele

Madžarsko podjetje Prestige Tourism, oziroma njihov sklad Diófa Asset Management, je ta teden v sporočilu za javnost z laskavim tonom omenilo, da je pripravljeno v Savine hotele vložiti 200 milijonov evrov. »Družba Prestige Tourism bo vstopila v družbo Sava z ambicijo dolgoročnega razvoja turistične dejavnosti na vseh njenih destinacijah in krepitve njene konkurenčnosti na trgu, kar je skladno z javnim interesom za to panogo in hkrati ne obremenjuje državnega proračuna,« so sporočili iz družbe. Omenjeno sporočilo kaže, da madžarski lastniki poslovanja Save ne poznajo najboljše.

Brez strahu. Izvoli prihodnost!

Leta 2018 je v organizaciji pobude Brez strahu potekal shod proti politiki sovraštva. Dve leti kasneje, po odstopu Šarčeve vlade, se je množica znova zgrnila na ulice in SMC in DeSUS ob vstopu v novo koalicijo poskušala spomniti na njune predvolilne obljube. Na družabnih omrežjih je pobuda zdaj sprožila akcijo Izvoli prihodnost, s katero želi ljudi opozoriti na preštevilna dejanja vlade, ki so zamajala demokratične temelje države.

Višje plače zdravnikov

Vsi delodajalci in delojemalci vedo, da so pogajanja o plačah tudi pogajanja o dolžnostih in obveznostih. Pogovor o spremembi zneska na plačilni listi je hkrati vedno pogovor o tem, kaj bo na primer zaposleni dodatno delal ali kako se bo izboljšalo njegovo delo, kakšne so v tem primeru njegove obveznosti, bo še lahko delal popoldan za koga drugega. In če je že nekako sprejeto, da naj bi zdravnikom pripadale višje plače, smo pričakovali, da bo obvezni del teh pogajanj celoten paket, da bo del dogovora tudi mala reforma zdravstva. Da se na primer sorazmerno uredi vprašanje dvoživk, da se uvedejo nagrajevanje kakovostnega dela in sankcije za nedelo (da, tudi taki zdravniki obstajajo), da se hkrati določijo novi količniki za pripad pacientov, da se na novo določi cena nadure, ki je zdaj izjemno visoka, ker so tako zdravnikom doslej višali osnovno plačo, možnost popoldanskega dela – da se torej uredijo anomalije, o katerih se je mogoče dogovoriti le na takšnih pogajanjih.