FOTOGALERIJA: Praznik ljudstva na Prešernovem trgu

Ljubljanski Prešernov trg in okoliške ulice so včeraj napolnili petkovi protestniki in drugi obiskovalci alternativne proslave ob dnevu državnosti, ki so ga poimenovali Praznik ljudstva. Na njjem so izrazili nezadovoljstvo z aktualno oblastjo. Zbrane na alternativni državni proslavi so nagovorili predstavniki različnih družbenih sfer. Med udeleženci dogodka so bili tudi predstavniki dela opozicije, predvsem iz Levice, LMŠ in SD.

FOTOGALERIJA: Državna proslava na Trgu republike

Državna proslava ob dnevu državnosti na Trgu republike v Ljubljani. 

»Naša zgodovina se ni začela leta '91«

"Prepoved udeležbe borčevskih praporščakov tik pred proslavo je nesramno zanikanje temeljev, ki jih ima slovenska država v zmagoslavnem partizanskem uporu. Predsedniku republike in predsedniku vlade sporočam, da je njuna osebna in zgodovinska odgovornost, da bomo 30. obletnico samostojnosti Slovenije praznovali tako globoko razdeljeni. Pri vsaki odločitvi dajem prednost državi pred politiko. Sredi globokega družbenega razkola poskušam vleči poteze, ki bi omogočile, da se pred novimi izzivi ponovno povežemo. Z novim upanjem in z novo vizijo za novih 30 let slovenske zgodovine. A ta bo zgrajena na trhlih temeljih, če ne bomo spoštovali naše zgodovine. Ta se ni začela leta ‘91, saj samostojne Slovenije ne bi bilo brez osvoboditve in narodnoosvobodilnega boja, ki je Slovenijo ponosno umestil med zmagovalce nad fašizmom in nacizmom."

Samohodec odprtega duha

"23. decembra 2007 je dr. Janez Drnovšek zaključil petletni mandat predsednika Republike Slovenije, predal posle izvoljenemu nasledniku in pred predsedniškim uradom na Erjavčevi še zadnjič z značilnim nasmeškom pomahal zbranim na ploščadi. 23. februarja 2008, natanko dva meseca pozneje, je umrl na svojem domu na Zaplani. Maja tistega leta bi dopolnil 58 let. Konec njegovega življenja je tako praktično sovpadel z iztekom večdesetletnega opravljanja najzahtevnejših javnih funkcij in poslanstev," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal Gregor Golobič, filozof in politik, generalni sekretar LDS v času, ko je stranko vodil Janez Drnovšek, njegov prijatelj in sodelavec.

Božo Vrećo ponovno v Cankarjevem domu

V Cankarjevem domu bo 30. junija ob 20.00 nastopil Božo Vrećo, eden najslovitejših sodobnih pevcev in skladateljev tradicionalnega bosanskega sevdaha. Je tudi izjemen vokalist zavidljivih glasovnih višin, ki na pretanjen način sevdah nadgrajuje s prvinami jazza, bluesa in soula; z občasnimi plesnimi vložki, v katerih prikliče mistični ples vrtečih se dervišev, pa popolnoma prevzame občinstvo. Njegova zunanja podoba, ki jo opredeljuje žensko-moška dvojnost, odlično dopolnjuje glasbeno in umetniško izraznost.

Film tedna: Sestre

V Kinodvoru Ljubljana bosta 30. junija ob 19.30 in 21.30 premierni projekciji kratkega filma Sestre v režiji režiserke Katarine Rešek – Kukle, ki je osvojil glavno nagrado na najpomembnejšem filmskem festivalu kratkega filma v Clermont Ferrandu, kjer je imel tudi svetovno premiero. Selektorji so izbirali med skoraj sedem tisoč prijavljenimi filmi – v končni nabor so jih uvrstili 78. Po projekcijah bo sledil pogovor z režiserko filma Kuklo, producentko Barbaro Daljavec in igralkami Mino Milovanović, Sarah Al Saleh in Mio Skrbinac, ki ga bo vodila Petra Meterc.

Kako smo iz socialistične Švice postali madžarsko predmestje

Posebna številka Mladine je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini. O 30 letih slovenske države pišejo številni priznani avtorji. Kako smo iz socialistične Švice postali madžarsko predmestje? Kaj je obljubljal Milan Kučan, kam nas je odpeljal Janez Drnovšek in kako je vse skupaj zavozil Janez Janša? Kam so izginila najuspešnejša podjetja? Zakaj doživljamo politični razkol med mestom in podeželjem? Kako smo se vsemu slabemu navkljub vseeno zabavali? Odgovori na ta in druga vprašanja vas čakajo v zadnji ediciji trilogije ROJSTVO DRŽAVE. 

Slovenski polži in njihova ljubezen po domače

Več kot očitno se domoljubje z novo oblastjo kot nova vera širi po deželici, tudi po straneh Dela in Večera. Kako ga definirati? Kolumnist Dela, ki ga povzema Večer, izumlja res bizarne načine njegove definicije: po Blažu Podobniku to ni oblika ljubezni, usmerjena v državo, ampak mora izkazovati "cenjenje vrednot in reči in ljudi, ki jih država varuje".

Milan Kučan, najbolj priljubljen slovenski politik

"Že v zelo mladih letih je bil pomemben politik, med drugim član sekretariata Centralnega komiteja (CK) Zveze komunistov (ZK) Slovenije, sekretar Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL), predsednik republiške skupščine in na zvezni ravni član predsedstva CK ZK Jugoslavije. Kučan je bil po vseh kazalcih nepretrgoma več kot dve desetletji, tudi še precej po izteku mandata, daleč najbolj priljubljen slovenski politik. Hkrati pa je doživljal tudi sistematične in zelo strupene, mirno bi lahko zapisali kar patološke napade svojih političnih nasprotnikov ter nekaterih medijev," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal zgodovinar Božo Repe.

»Nehajte že enkrat z uporabo zgodovine kot projektom za večno politično preživetje«

"Ma dajte, nehajte že enkrat z uporabo zgodovine kot projektom za večno politično preživetje. Poglejte raje tukaj in zdaj. Tukaj in zdaj berem o tem, kako je prvi osamosvojitelj državnemu zboru predlagal za novega ministra za pravosodje osebo, ki so jo ovadili kriminalisti iz Murske Sobote zaradi kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Tukaj in zdaj vidim delavca, ki mi je poslal izvid psihiatra, v katerem ta zanj piše, da ne vidi izhoda, da je v ekstremni finančni stiski. Tukaj in zdaj vidim delavca, ki mi je včeraj poslal SMS: 'Po prejemu socialne pomoči mi je ostalo 15 evrov na računu.' Tukaj in zdaj prejmem elektronsko sporočilo delavke, ki se je poškodovala na delovnem mestu, prejemala izjemno nizko bolniško nadomestilo, zdaj pa še nižje invalidsko nadomestilo."

»Skrajno desničarski aktivisti ne prenesejo vse bolj neodvisnih in vplivnih žensk«

"V Evropi smo zahvaljujoč feminističnemu gibanju na tem področju naredili ogromen napredek, kljub temu pa imamo države, kot sta Malta, kjer je splav še vedno prepovedan v vseh primerih, in Poljska, kjer je prekinitev nosečnosti dovoljena samo v primeru, ko je ogroženo življenje matere ali je nosečnost posledica posilstva. Skrb vzbujajoče je, da ima nasprotovanje pravicam žensk vse večji zagon, kar vodi v zmanjšanje dosedanjih pravice žensk in ogroža njihovo zdravje. Skrajno desničarski aktivisti in gibanja proti teoriji spola ne prenesejo vse bolj neodvisnih in vplivnih žensk. Pravica do zakonitega splava je ključni cilj njihovih napadov. Kot progresivni člani evropskega parlamenta smo tudi sami tarča napadov."

V soboto v Mariboru parada ponosa, v Ljubljani drag šov

Z mariborsko parado ponosa, ki bo potekala v soboto, 26. junija (ob 17. uri se bo povorka pričela na Trgu svobode), se bo zaključil mavrični junij, ki je potekal v okviru programa Maribor skozi rožnata očala. Protestnemu shodu bo sledil program z govorkami in govorci, ki poleg mariborskega župana Saše Arsenoviča in prorektorja Urbana Brena z Univerze v Mariboru, vključuje predstavnice in predstavnike organizacij LGBTQIA+ iz Gorice in Nove Gorice, Koroške ter Ljubljane. Kulturnega programa letos ne bo.

Nepremičnine v Sloveniji v začetku leta še dražje

Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v prvem četrtletju v povprečju za 3,1 odstotka višje kot v predhodnem četrtletju in za 7,3 odstotka višje kot v tem času lani. Skupna vrednost prodanih stanovanjskih nepremičnin je bila 297 milijonov evrov, kar je 33 milijonov evrov manj kot v zadnjem četrtletju lani in približno enako kot v lanskem prvem.

Izšla je nova Mladina: NAJBOGATEJŠI SO TUDI MED PANDEMIJO BAJNO BOGATELI 

Izšla je nova Mladina! Tokrat izjemoma v četrtek. Naslovnico je oblikoval Damjan Ilić, fotografija, na kateri je več kot štiri tisoč zastavic v spomin umrlim zaradi Covida-19 v ljubljanskem parku Tivoli, pa je delo Luke Dakskoblerja. Najbogatejši so tudi med pandemijo, ko so ljudje množično umirali, bajno bogateli. Več o tem preberite v naslovni temi nove Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani. #Mladina25 

Med 17 voditelji držav članic EU, ki branijo LGBT+ pravice, spet ni Janše

Sedemnajst voditeljev članic EU, med katerimi ni slovenskega premierja Janeza Janše, je danes v skupnem pismu pozvalo k spoštovanju pravic oseb LGBTIQ+. Pismo je razumeti kot odziv na sporni madžarski zakon, ki po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti, a Madžarske v njem niso omenili.

Zgodovina slovenskega kapitalizma

"V devetdesetih, ko smo se navdušeni odločali za kapitalizem, pravzaprav nismo prav dobro vedeli, kaj je na drugi strani mostu; želeli smo le živeti tako kot ljudje v sosednji Avstriji in severni Italiji, spregledali pa, da imajo kapitalizem tudi v Južni Ameriki, da prinaša velike socialne razlike in veliko revščine, ki je vsaj pri nas pravzaprav nismo poznali. Jugoslavija – in z njo Slovenija – je imela že dolgo pred letom 1990 normalen trg produktov," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal ekonomist dr. Jože Mencinger.