• DK, STA

    25. 4. 2021  |  Kultura

    Dnevi slovenskega filma v Srbiji

    V Jugoslovanski kinoteki v Beogradu bodo od 26. do 29. aprila potekali Dnevi slovenskega filma, ki jih bo uvedla projekcija kratkega dokumentarnega filma Neločljivi scenarista in režiserja Marka Naberšnika ter celovečerni dokumentarno-igrani film Antigona - kako si upamo! režiserja Janija Severja. Izbrani program bo kasneje prikazan tudi v Novem Sadu, Pančevu, Nišu in drugih srbskih mestih, poseben izbor 12 kratkih filmov pa bo 4. maja prikazan v domu kulture Studentski grad v Beogradu.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Uvodnik

    Čas je, SMC

    »Mi smo bili iskrena in svobodomiselna stranka, vedno smo povedali, kar smo mislili, bili smo zvesti koalicijski pogodbi. To, kar se je zgodilo zdaj, ni nekaj, kar bi se dalo pomesti pod preprogo. To koalicijo je zrušil Janez Janša.« Te besede niso izmišljene, ampak dejanske. Bila je sreda, 23. januarja 2013. Izrekel jih je dolgoletni sopotnik Janeza Janše Gregor Virant. Stranka Državljanska lista je odločitev sprejela soglasno, z zavedanjem, da to tudi dejansko pomeni konec stranke. Gregor Virant, Janez Šuštaršič in Senko Pličanič bi skupaj z drugimi člani Državljanske liste seveda takrat lahko ostali v Janševi koaliciji in vlada bi verjetno končala celoten mandat. Vendar jim to ni prišlo niti na misel. Njihov razmislek je bil zelo preprost: če bomo ostali tukaj in še naprej podpirali to vlado, bomo izgubili vso osebno integriteto, za vse življenje. Preprosto so vedeli, da so stvari šle predaleč. Virant je potreboval več let, da se je vrnil v javno življenje. Vendar se je.

  • Uredništvo

    25. 4. 2021  |  Družba

    Ihan: »Nove različice virusa moramo jemati zelo resno«

    "Cepiva proti sars-cov-2 bodo pomembno prispevala k odpravi pandemije, vendar bi bila potrebna veliko obsežnejša in hitrejša cepilna akcija po celotnem planetu. V prihodnosti nas predvsem skrbijo virusi, ki se širijo od človeka na človeka prek dihal, saj gre za prenos, ki ga je težko ustaviti (virusi iz družin Paramyxoviridae, Orthomyxoviridae in Coronaviridae). Misliti moramo na naslednji podoben 'pandemični virus' s pripravljenimi 'platformami' cepiv, z ustreznimi proizvodnimi in distribucijskimi zmožnostmi po vsem svetu, ki nam bodo omogočile hiter prehod v tretjo klinično fazo preizkušanja in izdelavo učinkovitih in varnih cepiv v obdobju nekaj mesecev, kar bo onemogočilo, da bi nov nevaren virus dobil pandemične razsežnosti."

  • Uredništvo

    25. 4. 2021  |  Družba

    »Kaznovanje ljudi je postalo samo sebi namen«

    "Pravne zapovedi in prepovedi so postale ukazi, pravo je postalo tehnika gospodovanja gole oblasti, večina institucij formalnega in neformalnega nadzora nad (golo) oblastjo je postala fikus, strah (ne samo strah pred boleznijo, tudi ali predvsem strah pred drugimi ljudmi) je postal epidemičen, poneumljanje in poniževanje ljudi sta postala intenzivna in obsežna dnevna praksa (gole) oblasti, samovolja in arbitrarnost (gole) oblasti sta postali nova normalnost, policisti in policistke so bili prisiljeni v policizem, kaznovanje ljudi je postalo samo sebi namen, minimalni standardi demokracije in vladavine prava pa so se razbili in razmetali v tiranijo (po definiciji)."

  • Uredništvo

    25. 4. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #62

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Jureta Jakoba iz zbirke Lakota.

  • SDS bi poljsko »demokracijo« prenesla v Slovenijo 

    Na Poljskem je lani okoli 90 krajevnih enot razglasilo "območja brez ideologije LGBT", kar obsega skoraj tretjino države. Pred meseci je začela veljati sodba poljskega ustavnega sodišča o skoraj popolni prepovedi umetne prekinitve nosečnosti, le pred dnevi pa je razsodilo še, da njihov varuh človekovih pravic ne more več opravljati mandata.

  •  STA

    24. 4. 2021  |  Politika

    Kacin: »Pogodbe je treba spoštovati. To velja tudi za AstraZeneco.«

    EU zaradi težav z dobavo cepiva proti covidu-19 od družbe AstraZeneca razmišlja o tožbi proti temu podjetju. Odločitev naj bi sprejela do konca tedna. Na vprašanje, ali Slovenija tožbo podpira, koordinator za cepljenje Jelko Kacin odgovarja, da je pogodbe treba spoštovati in da bo EU, ko bo imela soglasje vseh držav, to tudi sporočila.

  • Vlada zavrača pošiljke STA

    Vlada se pred očmi razjarjene svetovne medijske javnosti še dalje poigrava s Slovensko tiskovno agencijo na najbolj pobalinske načine, pri čemer se dobro zaveda svoje pozicije moči in neskončne stiske novinarjev STA. Pri tem ji ni mar za ugled ne zase ne za državo, to je že jasno.

  • DK, STA

    24. 4. 2021  |  Politika

    Sodišče ustavilo postopek tudi zoper mariborsko dijakinjo 

    Okrajno sodišče v Mariboru je ustavilo postopek zoper prvo mariborsko dijakinjo, ki je bila zaslišana pred sodnikom za prekrške zaradi sodelovanja na februarskem mirnem protestu za vrnitev v šolske klopi. Ustavitev postopka je napovedana tudi za drugega zaslišanega dijaka, a za tega še ni bila pisno izdana sodna odločba.

  • Napaka, hujša od zločina

    Pospešena dogajanja v naši geopolitični regiji, pri čemer imamo v mislih zdajšnji »non-paper« ter tudi siceršnje vmešavanje različnih držav v disfunkcionalne in korumpirane družbe na Zahodnem Balkanu, aktualizira velikokrat spregledan neizogibni zgodovinski problem tako imenovane politike interesnih sfer. Po Tukididu bi lahko rekli tiste politike, kjer se srečujeta »vest in moč«.

  • IK, STA

    24. 4. 2021  |  Politika

    Minister Poklukar: »Tudi sam sem človek, ki si želim ponovno živeti brez maske«

    Minister za zdravje Janez Poklukar je pred prvomajskimi prazniki državljane poziva, naj "vzdržijo še malo". "Upoštevajmo samozaščitne ukrepe, pazimo na svoje bližnje, cepimo se, ko smo poklicani," je pozval v izjavi za javnost.

  • Uredništvo

    24. 4. 2021  |  Družba

    »Na vsaki terasi ali avtobusu bo dovoljeno več oseb kot pa na Trgu republike«

    "Ogorčeni smo nad sprenevedanjem vlade, ki je dodatno omejila javna zbiranja in tako povsem namerno prezrla izrecno podano ugotovitev ustavnega sodišča, da je deset oseb prenizko število za zagotovitev kolektivnega uresničevanja pravice do mirnega zbiranja."

  • Uredništvo

    24. 4. 2021  |  Kultura

    »Otroci vidijo, da ravno mafija najbolje živi«

    "Srednji razred je v sodobni družbi izredno oškodovan, saj smo se znašli v času tajkunov in izredno bogatih ljudi, ki lahko otrokom kupijo kar koli. Na drugi strani pa so otroci, ki nimajo praktično nič in vstopajo v družbo, v kateri se ne zmorejo počutiti dovolj dobro, ker materialno ne morejo parirati vrstnikom. Obstajata dva razreda otrok. Eni imajo starše politike in tajkune z džipi in dragimi urami. Zanimal me je ta drugi razred, konkretno tisti del, ki je srednji razred intelektualcev. Ta še naprej zastopa to, da je pomembno imeti znanje, se učiti, si prizadevati na fakulteti, vzgajati otroke v to, da je pomembno biti pošten, delaven, delovati etično. Potem grejo ti otroci v svet in vidijo otroke, ki niso pošteni, ki se ne trudijo z učenjem, a imajo vendar vse, kar ponuja potrošništvo. To nas obseda in nam postavlja popolnoma nove moralne vrednosti. Danes ni pomembno iti na izlet v naravo, ampak imeti drag apartma, najdražjo opremo za smučanje, pa še džipa za zraven, in potem si lahko glavni v svoji družbi. Starši sredi tega ne vedo, kaj reči svojemu otroku, naj počne. Naj bo diler, naj se pridruži mafiji? Otroci namreč vidijo, da ravno mafija najbolje živi. Kako naj danes kdo reče otroku, naj si prizadeva v šoli in konča fakulteto, zato da bo imel majhno plačo in si ne bo mogel kupiti stanovanja in avta, ne bo mogel preživljati svoje družine? Tema mojega filma je bila pokazati, kakšne so leta 2020 posledice vojne v BiH-u. Nismo se razvijali kot preostale evropske države, vmes smo imeli prekinitev za praktično trideset let, naši otroci pa odraščajo v posledicah tega."

  • Uredništvo

    24. 4. 2021  |  Družba

    FOTOGALERIJA: Kolesarji ponovno preplavili Trg republike

    Te dni mineva eno leto od prvega protestnega petkovega kolesarjenja, ki se je začelo 24. aprila 2020, v različnih oblikah pa se "kolesarske akcije" kontinuirano izvajajo že 52 petkov, nemalokrat pa tudi ob drugih dnevih. Včeraj se je več sto kolesarjev zbralo na Trgu republike v Ljubljani, kolesarili pa so tudi v drugih krajih po Sloveniji. Največji kolesarski protest je napovedan prihajajoči torek, 27. aprila, na Dan upora proti okupatorju, poleg nestrinjanja s politiko in ukrepi Janševe vlade, bodo protestnice in protestniki nosili tudi protifašistična sporočila. 

  • Vsak, ki bo odkrito nastopal zoper avtokracijo, je v nevarnosti

    Odprto pismo vsem osnovnim in srednjim šolam v Sloveniji z naslovom Nam je dovolj, pa vam?, ki so ga podpisale učiteljice in učitelji Osnovne šole Antona Martina Slomška, je bilo objavljeno v Dnevnikovi prilogi Objektiv, 17.. aprila 2021.

  • Damjana Kolar

    24. 4. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Gospodična Marx

    V Kinodvoru Ljubljana bo 29. aprila ob 19.00 premiera filma Gospodična Marx, ki prikazuje Eleanor Marx, neomajno borko za delavske in ženske pravice, v zasebnem življenju pa ujetnico toksičnega ljubezenskega razmerja. Gre za brezčasno zgodbo o kompleksni in moderni ženski, razpeti med razum in strasti. Po projekciji bo sledil pogovor preko Zooma z režiserko Susanno Nicchiarelli, ki ga bo vodila Petra Meterc.

  • DK, STA

    24. 4. 2021  |  Kultura

    Znani so finalisti za nagrado kresnik

    Za kresnika, ki ga bo Delo 23. junija na Rožniku podelilo že enaintridesetič so nominirani ;omani: Moje kraljestvo umira Evalda Flisarja (KUD Sodobnost International), Šala Boruta Goloba (Litera), Na drugem koncu sveta Vincenca Gotthardta (Mohorjeva založba Celovec), Škrbine Gašperja Kralja (*cf.), Agni Boruta Kraševca (LUD Šerpa), Kurji pastir Ferija Lainščka (Beletrina), Pripovedovalec Mirane Likar (Goga), Črna maska Dušana Merca (Slovenska matica), Kar se začne z nasmehom Toma Podstenška (Litera) in Malabar Iva Svetine (Miš). 

  • Uredništvo

    23. 4. 2021  |  Politika

    Izšla je nova Mladina: NON-PAMET

    Izšla je nova Mladina! Tokratno naslovnico, ki je še pred izidom odmevala tudi v tujini, je zakrivil Tomaž Lavrič, nagrajenec Prešernovega sklada. O napaki, hujši od zločina, preberite v naslovni temi nove Mladine. Priskrbite si svoj izvod, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani. #Mladina16

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Kultura

    »Včasih je bilo najlažje sprovocirati komuniste, danes pa cerkev in konservativne medije«

    Roman Uranjek (1961), akademski slikar in eden izmed ustanovnih članov slovite umetniške skupine Irwin, tudi v zrelih letih svoje pestre umetniške poti še naprej kipi od ustvarjalnosti. Marljivo vztraja pri neskončnem projektu Vsaj en križ na dan, v sklopu katerega že skoraj dvajset let nariše »vsaj en križ na dan«, še rajši dva, pogosto pa tudi tri ali štiri: v fasciklih, ki krasijo eno od polic njegovega bivalnega ateljeja v središču Ljubljane, se jih je tako nabralo že več kot 25.000. Ob delu z Irwinom sodeluje tudi z Radenkom Milakom, s katerim od leta 2014 ustvarjata v sklopu projekta Dates, zadnje čase pa je dejaven tudi kot (so)kurator številnih razstav, ki dvigujejo veliko prahu in povezujejo najrazličnejše generacije umetnikov. V svojem sila fotogeničnem stanovanju, katerega stene od tal do visokih stropov krasijo dela vrhunskih umetnikov, je med drugim razglabljal o možnostih za razvoj lokalnega trga umetnin, o pomenu medgeneracijskega povezovanja med umetniki, o politično motivirani umetnosti, o pomenu umetniške provokacije ter o izzivih in priložnostih, ki jih v svetu umetnosti odpira pandemija.

  • Stanka Prodnik

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Kultura  |  TV

    Hotel si imeti kolo, zdaj pa ga poganjaj

    Oddaja 24ur Fokus je v nedeljo zvečer gostila Aleksandra Čeferina – in vsak novinar in vsako uredništvo lahko le sanjata, da se jima bo zgodilo kaj takega, kot se je Pop TV v nedeljo. Intervjuja namreč niti še ni bilo dobro konec, ko je postal prav ta Aleksander Čeferin osrednja oseba ne le slovenskih, ampak evropskih medijev. Bilo je naključje, srečno naključje, a izšlo se je kot v filmu.

  • Peter Petrovčič

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Politika

    Proti- ali pro- Janševo sodišče?

    Ustavno sodišče zadnje čase doživlja vedno hujši politični pritisk. Predsednik vlade in vodilni predstavniki SDS ustavne sodnice in sodnike neposredno in prek svojih medijev ter aparata na družabnih omrežjih obtožujejo, da spodkopavajo vladna prizadevanja za zajezitev epidemije in s tem ogrožajo zdravje ljudi, zato jim grozijo, da bodo morali za svoje ravnanje prevzeti odgovornost. Vse to pa lahko sodnice in sodniki počno zato, ker je zdajšnja sestava ustavnega sodišča prevladujoče naklonjena političnim strankam, nasprotnicam SDS. Pa je res tako? Ima ne-Janševa politika na ustavnem sodišču res takšno moč, kot jo je pred leti imela Janševa? In ali ustavno sodišče res nagaja vladi?

  • Jure Trampuš

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Družba

    Zavračanje cepljenja

    Jelko Kacin, vrli osamosvojitveni heroj, nekdanji veleposlanik, glavni govorec in še kakšen častni naziv bi se našel zanj, se je sredi januarja zaposlil v kabinetu predsednika vlade in postal državni sekretar za koordinacijo logističnega dela cepljenja proti covid-19. Izbira se je zdela logična, Kacin, prekaljeni mož s kopico izkušenj, naj bi bil jamstvo za to, da bo cepljenje v Sloveniji potekalo gladko in brez težav, »smooth«, kot bi temu rekli Angleži. Vlada je namreč prepričana, in tukaj se moramo z njo strinjati, da lahko epidemijo ustavi le dovolj velik delež precepljenih posameznikov. Naročanje ustreznega cepiva, cepljenje in prepričevanje ljudi, zakaj se je modro cepiti, bi morali to pomlad soditi med najpomembnejše politične naloge te vlade; zato jo tudi imamo, vlado namreč, da vodi družbo. Jelko Kacin pa je tisti mož, ki je najbolj odgovoren, da ta velika, logistično zahtevna operacija poteka, kot potekati mora.

  • IK, STA

    23. 4. 2021  |  Politika

    Polovica vprašanih meni, da Slovenija ne bi smela prevzeti predsedovanja EU

    Polovica prebivalcev Slovenije meni, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU, kaže raziskava inštituta Mediana. Kljub temu pa se 63 odstotkov prebivalcev strinja, da je predsedovanje pomembno za uveljavljanje stališč države.

  • In hvala za ribe!

    Ko gledate Seaspiracy, Netflixov dokumentarec o ropanju in plenjenju morja, vas ima, da bi začeli serijsko podpisovati peticije – proti industrijskemu ribolovu, proti ilegalnemu ribolovu, proti lovu na kite, proti lovu na delfine, proti plastificiranju morja, proti suženjskemu delu na ribiških ladjah in tako dalje. V nedogled.

  • Borut Mekina

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Družba

    Galeta hoteli utišati s 50 tisoč evri

    Verjetno se vsak od nas spomni nešteto primerov, ko večinoma ob menjavi vlade direktorji paradržavnih družb kot po tekočem traku odstopajo iz osebnih razlogov. Javna skrivnost je, da razlogi niso osebne narave, saj prizadeti pred odhodom dobijo v podpis dogovor o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja. V sporazumu piše, da takšen zaposleni prejme nekaj deset, celo sto tisoč evrov nagrade, zapišimo kar podkupnine, v zameno za to, da odide, pa tudi da molči, da ne kritizira, da se, konec koncev, novinarjem ne oglaša na telefon in da prepusti novim kadrom – pogosto brez izkušenj in v zadnjem času predvsem z izkazanim nagnjenjem k politični lojalnosti – proste roke.

  • Peter Petrovčič

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Politika

    Na kateri strani zgodovine?

    Čeprav se včasih zdi, da ustavno sodišče z nekaterimi odločitvami vendarle sili vlado k spoštovanju ustave in zakonodaje, je, predvsem pri zadevah, povezanih z epidemijo in v zvezi z njo z najbolj grobimi posegi v človekove pravice, ljudi pustilo na cedilu. Razlog za to je seveda kot vedno treba iskati skoraj izključno v poimenski sestavi ustavnega sodišča. Od te je odvisno, kako to sodišče odloča, o čem odloča in – to je morda najpomembneje – o čem ne odloča. Ko govorimo o tem, imamo v mislih za družbo in državo pomembne zadeve, torej zadeve, ki se tičejo več ljudi ali celo vseh prebivalcev Slovenije.

  • Uredništvo

    23. 4. 2021  |  Družba

    »Vsak kolesar šteje!«

    Protestniki in protestnice za danes ponovno napovedujejo kolesarjenje. Kot smo zasledili na družbenih omrežjih, so zapisali, da bo minilo eno leto odkar so se prvič zapeljali s kolesi po Trgu republike. "Vlada še ni padla. Vrstijo se nove in nove afere, oni pa se še kar oklepajo oblasti," so zapisali na družabnih omrežjih. Poudarili so, da se bodo danes ponovno zapeljali po ulicah, ne zgolj v Ljubljani, temveč po celotni Sloveniji. S tem, tako protestniki, želijo pokazato, da jih Janševa vlada ne bo ustrahovala in da se bodo borili še naprej. "Vsak_a kolesar_ka šteje," so zapisali. 

  • Dominik Šik Vukovič

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Svet

    Ducat umazanih

    Septembra leta 2015 je etični komite Mednarodne nogometne zveze (Fifa) začel preiskovati Seppa Blatterja, tedaj že nekdanjega predsednika krovne nogometne zveze. Popolnoma jasno je bilo, da bo zadeva dobila tudi epilog: Blatter je sicer odstopil 2. junija tistega leta, le tri dni po peti zaporedni izvolitvi, ko so na dan prišli podatki o prejemanju podkupnin. A zadeva je bila širša, zato je komite takrat sprožil preiskavo tudi proti predsedniku evropskega združenja nogometnih zvez (Uefa) Michelu Platiniju. Oba so bremenile trde obtožbe o korupciji in zlorabah položaja. Komite je konec decembra odločil, da sta oba kršila etični kodeks, zato so ju kazensko iz športnega sveta izključili do leta 2023. Svetovni nogomet se je znašel v hudi, predvsem moralni krizi. Blatter in Platini sta bila ključni figuri pri sprejemanju vseh odločitev.

  • Jure Trampuš

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Politika

    Selektivno domoljubje

    Pri Mladini moramo za hip skloniti glavo in priznati, da smo se malce zmotili. Pred kratkim smo pisali o domoljubnem kvizu, ki ga je pripravilo Hojsovo veteransko združenje VSO. Gre za kviz, v katerem naj bi sodelovale šole, najboljši tekmovalci pa bodo poleg denarne nagrade deležni tudi častnega obiska Bruslja in prijetnega kramljanja z Milanom Zverom. Organizatorjem kviza smo očitali dvoje, kviz naj bi bil izrazito propagandne narave, hkrati pa naj bi prek njega strankarska politika SDS neposredno vstopila v šolski prostor. Pri drugi trditvi vztrajamo, prvo za kanček omilimo.