Rekorder Hojs se ne ozira ne epidemijo

Že 13. marca 2020, na dan, ko je prevzela oblast, je Janševa vlada pozvala delodajalce, »naj se, kjer je mogoče, organizira delo od doma, tudi v javni upravi«. Pozive je ponovila ob vsakem naslednjem lockdownu, njeni lastni resorji pa so jih upoštevali zelo različno. Pri čemer ministrstva in njihove podrejene institucije niso tovarne in plavži, ki jih je po ustavitvi strojev zelo težko spet zagnati. Najbolj dosledno so se napotkov o delu od doma držali na ministrstvu za šolstvo, kjer je decembra 2020 na takšen način delalo 84 odstotkov uradnikov in funkcionarjev, še prejšnji mesec pa je delež znašal visokih 76 odstotkov. Podobno skrbni so bili na ministrstvu za kmetijstvo (70 odstotkov zaposlenih na delu od doma decembra 2020 in 72 odstotkov marca 2021), pa za kulturo (75 odstotkov decembra 2020 in 76 prejšnji mesec) in infrastrukturo (76 odstotkov decembra 2020 in 69 marca 2021). Približno polovico zaposlenih so na delo od doma napotili tudi resorji za pravosodje, za javno upravo ter za okolje in prostor. Na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, je lani decembra od doma delalo 50 odstotkov zaposlenih, prejšnji mesec je delež znašal 44 odstotkov.

Matej Tonin z družino, s službenim vozilom in varovanjem na velikonočni blagoslov

Bil je oblačen dan, občasno je le rahlo deževalo: tretji dan vnovičnega zaprtja države in hkrati velika sobota – dan, ko verniki po navadi blagoslovijo svoje velikonočne jedi. Čeprav so bile cerkve zaprte za bogoslužje, se je grosupeljski župnik Martin Golob, ki zaradi svojih spletnih maševanj velja za pravo zvezdo, odločil prirediti »drive-in« blagoslov. Dolga kolona avtomobilov, več sto naj bi jih bilo – v enem pa nenadoma zagledamo znan obraz: obrambni minister Matej Tonin. »Mi vas redno gledamo! Kar tako naprej,« pohvali župnika in se odpelje z družino naprej. V službenem vozilu, skupaj z varovanjem.

»Nesrečen bil je tisti dan, ko stopil sem v vojaški stan«

Vojska je med osnovnimi političnimi prioritetami te vlade. Nakupi orožja, povečevanje proračunskih izdatkov za vojsko, števila vojakov in rezervistov, trkanje na domoljubje in vojaško izročilo, vse to je za koalicijo pomembno. Logično, vlado vodi obramboslovec in heroj osamosvojitvene vojne, ki mu je bilo že od nekdaj blizu orožje.

Se Romom v Sloveniji res cedita med in mleko?

Ko je nedavno izšlo vsakoletno poročilo ameriškega State Departmenta o stanju človekovih pravic po svetu, se je v Sloveniji vladajoča desnica nanj odzvala ostro, češ da pri svojih očitkih Sloveniji oziroma trenutni vladi ni dovolj objektivno ter da očitki o kršenju človekovih pravic ne temeljijo na dejstvih. O tem je bilo že veliko napisanega, malo manj pa o odzivu evropskega poslanca SDS Milana Zvera, ki se je med drugim dotaknil dela poročila, ki kot vsako leto Sloveniji očita diskriminacijo romske skupnosti.

Ministrica Simona pa nič

Na Nizozemskem so bile lansko pomlad šole zaradi epidemije covid-19 zaprte osem tednov. Nizozemska je razvita dežela s hitro delujočimi internetnimi povezavami in dobrim šolskim sistemom. A kljub temu je bil, kot je pokazala študija, objavljena v reviji Pnas, upad znanja otrok zaradi šolanja na daljavo zelo velik. Ko so raziskovalci primerjali rezultate nacionalnih preizkusov znanja v različni letih, so ugotovili, da je lanski upad znanja enak času zaprtja šol, na primeru Nizozemske torej petini šolskega leta. Ugotovili so tudi, da so »izgube znanja še za 60 % višje med tistimi, ki prihajajo iz okolij, kjer so starši slabše izobraženi«. Raziskava, ki je obravnavala obdobje prvega vala epidemije, je skratka pokazala, da so »učenci med učenjem od doma napredovali zelo malo ali celo nič«.

»Ideološki opranoglavci«

»V času mojega obiskovanja gimnazije Bežigrad, pa taki ideološki opranoglavci niso imeli dostopa do poučevanja dijakov. In to v Jugi!« je na Twitterju 10. aprila zapisal minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Ob tem je delil članek Nove24TV z naslovom »Naravnost škandalozna indoktrinacija učencev Gimnazije Bežigrad: Učitelj, znani kantavtor Jani Kovačič, vabil na protivladni koncert!«, ki se je zgražal, da so glasbeniki, med njimi tudi že omenjeni Jani Kovačič, Jadranka Juras, Zlatko in Doša, nastopili na spletnem koncertu.

Covid izbrisani

Potrdilo, da ste preboleli covid-19, prinaša nekaj ugodnosti – med drugim se lahko, če se to od vas zahteva, izognete tedenskim testiranjem, in vsaj dokler se vlada ne premisli, prehajate državne meje brez predložitve negativnega PCR-testa. A podobno kot pri nacionalni strategiji cepljenja tudi tukaj prihaja do zapletov. Pojavljajo se namreč tisti, ki tega, da so bolezen že preboleli, ne morejo dokazati.

Pri nas govorimo slovensko

Nedavne spremembe zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti so poslabšale položaj tujcev pri nas. Zakon o tujcih je uvedel pogoj znanja slovenskega jezika za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, kar je običajna zahteva šele ob pridobitvi državljanstva. Nekatere evropske države ta pogoj določajo že za status stalnega prebivanja, druge ne. Vlada pravi, da skrbi za integracijo, nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, pa to vidijo v luči »omejevanja dostopa do uveljavljanja različnih pravic, ki so vezane na stalno prebivanje«. »Namen varstva slovenske kulture je treba uresničiti drugače, je pa dejstvo, da se lahko ta predlog razume tudi kot poskus indirektne diskriminacije. Predlagamo, da se pogoji znanja slovenščine umaknejo in da se ta interes države dosega z ukrepi kulturne politike,« so še pred sprejemom zakona pozivali nevladniki. Ob tem so se spraševali, ali bo država pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje zahtevala tudi od »zaželenih« tujcev, tu živečih poslovnežev, direktorjev multinacionalk in podobnih.

Tempirana bomba

Sredi marca je zaprtje tovarne v Ormožu napovedala italijanska gigantka Safilo. Slab teden pozneje je ameriška multinacionalka Adient naznanila zaprtje tovarne v Slovenj Gradcu, dober teden za tem pa konec proizvodnje v Biču pri Trebnjem še francoski Treves. Trojica zaposluje skoraj 1100 ljudi. Je to le začetek? Kaj se skriva pod plaščem epidemije? Predvsem pa: kje se bo končalo?

Glasbeni fenomen, ki nikogar ne pušča ravnodušnega

V nedavni recenziji za Odzven so bili poimenovani »afterparty intelektualci«, propagandni portal največje vladne stranke pa je njihovo skladbo Postaja F zaradi domnevno provokativnega spota označil za »neužitno mineštro, v kateri se melodije disco glasbe mešajo z balkanoidnimi napevi in cenenimi najstniškimi vložki garažnih reparskih muzikalij«.

Monopol nad neumnostjo

Predstavljajte si koordinatni sistem, dve pravokotni premici se sekata in njuni vrednosti naraščata, ena od spodaj navzgor in druga od leve proti desni. Na vodoravni si lahko označite »Odločitve, ki so v mojo korist«; navpično označite »Odločitve, ki so v korist drugih«. Kaj vidite? Štiri kvadrante. Ni tako težko, kajne? Desno zgoraj je najbolj zaželeni kvadrant, kjer deluje inteligentni posameznik in se odloča tako, da to koristi njemu in še vsem drugim, torej win-win za vse. Zraven, levo zgoraj, je kvadrant, kjer se nekdo odloči za kaj, kar mu sicer lahko škodi, vendar se v resnici zavestno žrtvuje, da pomaga drugim, ki to pomoč potrebujejo, recimo gasilci, reševalci, ljudje, ki pomagajo tujim otrokom. Spodaj desno imate kvadrant banditov, kjer nekdo sprejema odločitve, ki koristijo le njemu, čeprav s tem dela škodo vsem drugim. Spodaj levo pa je kvadrant, kjer se posamezniki odločajo tako, da s tem škodijo sebi in še vsem drugim. Tem slednjim pritiče naziv neumni. Seveda se tega nisem spomnil jaz.

Ubranimo Delo!

Oglašamo se kot nekdanji novinarji Dela, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim časopisom, pa tudi kot državljani, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s Slovenijo.

»Tisočkrat varnejše kot kontracepcija«

Zaradi povezave med cepivom AstraZeneca in pojavom krvnih strdkov so številni v dvomih, ali bi se odločili za cepljenje s tem cepivom. Podobno se zdaj v ZDA dogaja s cepivom Johnson & Johnson.

Reševanje desničarja Tommyja

Stephen Christopher Yaxley, bolj znan pod psevdonimom Tommy Robinson – tega si je nadel ob vstopu v javno življenje, da bi zakril svojo kriminalno preteklost –, je septembra 2019 odsedel svojo četrto zaporno kazen. Angleški The Guardian poroča, da naj bi Robinson pred obsodbo skušal pridobiti azil s pomočjo vplivnih ameriških podpornikov, med drugimi teksaškega senatorja Teda Cruza, prošnjo pa je naslovil celo na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Dokaj ironično – Robinson namreč ne verjame, da bi mednarodna zaščita morala pripadati tudi beguncem.

Krivec tedna

Po menda preslabo odzivni Šarčevi vladi, po razvitih evropskih državah, ki naj bi se pri nabavah cepiva zarotile proti šibkejšim članicam, pa po zdravstvenih delavcih v cepilnih centrih je Janševa vlada sedaj našla novega dežurnega krivca za svoje grehe – informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Ta naj bi po mnenju vladnega koordinatorja za cepljenje Jelka Kacina z blokiranjem podatkov, ki so jih v elektronskih prijavah na cepljenje že decembra navedli interesenti, onemogočila vzpostavitev enotnega informacijskega sistema, ki bi na enem mestu zbiral vse podatke o poteku cepljenja in omogočil oblikovanje ustreznih seznamov, kar bi preprečilo preskakovanje čakalnih vrst in bistveno pospešilo postopke. Prelesnikova je v javnem odzivu na Kacinove očitke pojasnila, da je težava nastala, ker vlada vse do danes ni bila sposobna opredeliti natančnega namena, za katerega naj bi porabila prek e-uprave zbrane osebne podatke. Pooblaščenka je še poudarila, da »odgovornost za nastalo situacijo pa da leži izključno na predstavnikih oblasti, ki si celotnega procesa prijavljanja na cepljenje in samega izvajanja več kot očitno niso dovolj učinkovito in organizirano zamislili«.

Koristi in interesi

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je jasen. Konflikt interesov definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovne skupine ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz vplivanja na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog.

Janko Lorenci

16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Kolumna

Okradeno ljudstvo

To je bilo prav podlo dejanje: oblast je sredi epidemije spremenila načrt cepljenja, vzela prednost starim in ranljivim, poskrbela zase in dala cepiti vse politike, za kritje pa podelila ta privilegij še nekaj skupinam. Vse so se cepile in potem molčale, nobena ni podkupnine zavrnila. Tudi opozicija ne, ki je tako postala sostorilka in izgubila možnost, da bi oblastno mahinacijo napadla. Potem je oblast spet uvedla stari načrt. A cepiva je seveda premalo, kaos okoli njega in vse epidemije pa velikanski in deloma hoten.

dr. Bogomir Kovač

16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Ekonomija

Ameriška vrnitev v prihodnost

Minimalna davčna stopnja na globalni ravni je stara ideja obdavčitve dobičkov korporacij v novi preobleki. Pomeni del Bidnovega obračuna s Trumpovo davčno dediščino, pomeni vrnitev ZDA kot urejevalke svetovne ureditve. Kar koristi ZDA, mora biti dobro tudi za druge. Davčna konkurenca je bila včeraj zaželena, jutri morda ne bo več dovoljena. Namesto tekmovanja z davki in dobički bi morali staviti na trajnostni razvoj in kakovost človeškega in socialnega kapitala. Minimalno obdavčenje dobičkov na svetovni ravni je tu enako pomembno kot zavzemanje za minimalne plače. Oboje zahteva mednarodno sodelovanje in globalni pristop, le politična agenda je različna. Enkrat gre za interese kapitala, drugič dela. Šele njuno povezovanje omogoča pravičnejše spremembe za vse, bogate in revne, razvite in manj razvite. Toda ali je to dejanski cilj ZDA in tudi EU?

Vlado Miheljak

16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Dva leva

Prikletnost spominov

Psihopatologija pozna dva sorodna pojava: amnezijo in paramnezijo. Poenostavljeno rečeno je amnezija selektivna izguba spomina za določeno časovno obdobje ali za določene dogodke; paramnezija pa, nasprotno, spominjanje dogodkov, ki se nikoli niso zares zgodili. Pojava oziroma simptoma neredko sovpadata. Za nosilca simptoma ne pomenita težave, ampak praviloma rešitev. Sta redukcija neprijetnih, nepravih spominov, dogodkov, dejstev. Sta nekakšna cenzurna mehanizma, ki za nazaj konstruirata realnost. Ali kot je rekel nemški politični psiholog Welzer: »Ne realnost kot taka, ampak ritualna obdelava spominskih vtisov ustvari dejanskost oziroma resničnost na novo.« To pojasnjuje tudi pozabljanje in zadrževanje spominske materije.