Grega Repovž

4. 12. 2020  |  Mladina 49  |  Uvodnik

Kot leta 2012

V svoji zadnji vladi je Janez Janša celotno gospodarsko politiko prepustil bližnjima, družinskima prijateljema: prvi je Andrej Šircelj, drugi pa Matej Lahovnik. Z obema in njunima družinama se zasebno druži. A zakaj ne? Zakaj ne bi mogel biti kdo, ki je tvoj osebni prijatelj, tudi dober sodelavec in minister? Seveda je to mogoče.

Svoboda po madžarsko

Pretekli četrtek so v popoldanskih urah ulice v centru prestolnice ponovno zasedle okrepljene policijske enote. Razlog je bil upravičen: na družbenih omrežjih so se pojavile informacije, da naj bi huligani, ki so 5. novembra izvedli nasilni pohod, ponovno prišli v mestno središče. A huliganov ni bilo. Policisti so se zato prestopali na odrejenih lokacijah in se pogovarjali v po mestu razmeščenih vozilih. Nato pa se je ob 17. uri in 20 minut zgodilo nekaj nenavadnega.

»Tudi večini policistov se utegne sčasoma upreti nasilje nad lastnimi miroljubnimi ljudmi«

Dr. Dragan Petrovec, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in profesor na tej fakulteti, je znan po kritičnosti do represije, zaostrovanja kaznovalne politike, avtoritarnosti nasploh. Kritičen je bil do predsednikov vlad in ministrov vseh mogočih barv in političnih predznakov, kadar so »teptali« človekove pravice ali ravnali v nasprotju z interesi ljudstva in družbe. Dandanes, pravi, ima še posebej veliko razlogov za kritiko oblasti. A hkrati poudarja, da je optimist in da verjame, da bomo prej ali slej uzrli »sliko spuščenih ščitov in dvignjenih vizirjev ter skupnega sprehoda policistov in protestnikov«.

»Zločin« in kazen

Raper Zlatan Čordić - Zlatko je 30. novembra na Facebooku objavil odločbo, ki jo je prejel z ministrstva za kulturo. V njej piše, da je bil predčasno izbrisan iz razvida samozaposlenih v kulturi, ker naj bi s svojim javnim delovanjem bistveni del ustvarjalnega časa namenjal aktivnostim, ki niso povezane z opravljanjem dejavnosti, zaradi katere je bil vpisan v razvid. Do statusa samozaposlenega v kulturi je bil sicer upravičen do konca julija 2022.

Oklepniki in ljudska volja

Nekdanja Jugoslavija je v osemdesetih letih zdrsnila v hudo gospodarsko krizo, pojavili sta se hiperinflacija in brezposelnost, življenjska raven se je začela zniževati. Gospodarsko krizo je spremljala kriza države in njenih institucij, to pa je nazadnje pripeljalo do razpada.

Joszef Szajer – gej, ki preganja geje

Večina Evropejcev je zimo pričakala v osami za štirimi stenami, evropski poslanec iz Madžarske Joszef Szajer pa je, osamljen v gluhi bruseljski noči, sklenil, da bo mraz preganjal na posebej izviren način, pa k vragu z omejevanjem socialnih stikov. Toplino je našel v družbi 24 drugih moških, povečini diplomatov, ki so se udeležili skrivne zabave v enem izmed barov v bruseljski gejevski četrti; gnani od pijače in ekstazija so se zabavi prepuščali tako intenzivno, da so vsega vajeni sosedje zaradi hrupa končno poklicali policijo. Še preden je novica o Szajerjevem veseljačenju prišla v javnost, je odstopil s položaja evropskega poslanca, kot razlog za to pa navedel »duševne napore«. Telesni vidik pustolovščine je torej prestal brez težav, kar je dokaj impresivno za 59-letnika.

Vlada naj bi ukinjala urad za verske skupnosti

Na lični spletni strani ministrstva za kulturo je kot direktor urada za verske skupnosti, institucije, ki se upravno in strokovno ukvarja z versko svobodo in njenim udejanjanjem, naveden Gregor Lesjak. A pri tej vladi ni nič tako, kot je videti na prvi pogled. Lesjak je že nekaj tednov brez pooblastil, v njegovi pisarni sedi Simon Umek, uradu grozi zaprtje.

Avtoritarna država

Kakšna je avtoritarna osebnost? Tak človek je odrezav, nepripravljen na kompromise, misli, da ima vedno prav. Težji je odgovor na vprašanje, kdaj v avtoritarizem zdrsne država. Politologi bi odgovorili, da se to zgodi, ko je konec delitve oblasti, ko en sam človek postane izvršilna, zakonodajna, sodna oblast. A znaki, da smo na tej poti, so vidni že prej.

Veliko denarja za malo muzike

Ali vladni gospodarski ukrepi za omilitev posledic epidemije delujejo? »Delujejo, delujejo,« odgovarja Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine, ki te ukrepe pripravlja. V primerjavi s prejšnjo, finančno krizo, ki naj bi bila glede na upadanje gospodarske rasti primerljiva, razlaga, je zdaj brezposelnost zrasla bistveno manj: »Podjetja so manj zadolžena, banke so v boljši kondiciji, vlada je hitro reagirala,« našteva ponosno. »Tudi število stečajev se ne razlikuje bistveno, še pomembneje pa je, da se ni zlomil nobeden od velikih poslovnih sistemov, saj bi to imelo tudi uničujoče posledice za mala in srednje velika podjetja.«

Če si majhen, si vedno kriv

Milan Padežnik iz Stranic na Pohorju je marljiv človek, ki si že desetletja služi kruh z lastnimi rokami. Je lastnik družinskega podjetja za občasne prevoze, ima tri avtobuse in poleg sebe zaposlena še dva šoferja. Vse do marca je imel zadosti dela, da je njegovo življenje teklo po do sedaj že dodobra ustaljenih tokovih; nato pa je svet nenadoma zaustavila epidemija koronavirusa. Ljudje so se zaprli za štiri stene, potovanja so bila odpovedana, Padežnikovi avtobusi so obstali v garaži, denarni tokovi so praktično presahnili. Preživetje podjetja je zdaj odvisno skoraj izključno od pomoči, ki mu jo bo namenila država. Ta pomoč pa je v veliki meri prepozna in nezadostna. »Vse do petega svežnja ukrepov za preprečevanje posledic epidemije naša branža ni dobila nobene posebne pomoči, četudi smo med tistimi, ki jih je kriza najhuje prizadela. Prosili smo, dajali pobude, opozarjali, pa nič.« Edina pomoč, ki so jo turistični prevozniki prejeli po prvih štirih protikoronskih svežnjih, so bile subvencije plač zaposlenih, ki čakajo na delo, in skrajšanega delovnega časa, ki jih je prejelo celotno gospodarstvo. V prvem valu je država podjetjem v celoti povrnila stroške plač in prispevkov za zaposlene, ki so čakali na delo, kasneje so določili mejo pri 80 odstotkih povprečne plače. To pomeni, da proračun delodajalcu na posameznega zaposlenega mesečno povrne do 894 evrov neto, morebitno razliko do delavčeve plače mora pokriti sam. A Padežnik pravi, da je »nekaj vendarle bolje kot nič. Glede nadomestil plač moram pošteno reči, da je bila vlada hitra in učinkovita, denar vedno dobimo nakazan že naslednji mesec.« Toda ta denar v težkih časih niti približno ne zadostuje za preživetje njegovega podjetja.

Bodo uživalci kuhanega vina obravnavani enako kot nesrečnik z burekom?

V Ljubljani smo pred vhodi gostinskih lokalov opazili prevzemna mesta, ki nam sprehod po mestnem središču v zameno za nekaj evrskih kovancev popestrijo s kozarčkom priljubljenega decembrskega alkohola, kuhanega vina ali toplega gina. Nekatera prevzemna mesta so stlačena med podboje vhodnih vrat, druga so postavljena pred vhode in na začasne lesene ograde, ki verjetno niso premične stojnice, saj so te prepovedane. Tako kot je od 16. novembra začasno prepovedano tudi uživanje hrane in pijače na javnih površinah. Prepoved po besedah ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pomeni, »da se hrana in pijača, prevzeta na prevzemnih mestih, ne sme použiti na območju prevzemnega mesta (na primer ob McDonaldsu, ob kioskih s hitro prehrano, bifejih – coffee to go ...). Ta prepoved torej ne velja za generalno prepoved konzumiranja hrane in pijače na javnih mestih, kar urejajo drugi odloki, ki opredeljujejo omejitve ravnanj prebivalstva na javnih mestih.«

Kako ostati pokončen v času janšizma?

Zaradi grobih poskusov, s katerimi vlada želi nastaviti svoje ljudi na vodilna mesta v javni RTV-hiši, je v javnosti več znanega o tem, pod kakšnim pritiskom danes živi novinarski kolektiv te hiše. Vlada je ob sodelovanju in soglasju ministrov SMC in DeSUS poskušala (nezakonito) postaviti nove nadzornike na RTV Slovenija, pa je sodišče povedalo, da so njeni poskusi nezakoniti. Namestila je svoje politične odposlance v programski svet zavoda, vse ob blagoslovu SMC in DeSUS. Dvakrat je že poskusila ta koalicija prek svojih odposlancev v programskem svetu rušiti direktorja TV Slovenija Igorja Kadunca in vsakič znova je šlo le za las.

»Avstrija rešuje podjetja, ne da bi se spraševala, koliko bo to stalo«

Protikoronski svežnji slovenske vlade povzročajo sive lase marsikateremu malemu podjetniku in njegovemu računovodji, medtem pa se sosednja Avstrija z ekonomskimi posledicami epidemije spoprijema precej bolj sistematično. Postopki za uveljavljanje pomoči so preprosti, prijave potekajo prek spleta, nakazila so ažurna – predvsem pa zadostna in nediskriminatorna. Eden od ključnih ljudi pri snovanju in uveljavljanju teh ukrepov je koroški Slovenec Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine za Spodnjo Avstrijo in Gradiščansko, ki deluje v okviru zveznega ministrstva za finance.

»Naj za vas poskrbijo starši«

»Predavanja smo začeli na hibridni način, se pravi, da smo del vaj imeli v živo, nato pa se je vse premaknilo na splet. Na začetku sem se res še trudila, ampak mi hitro pade motivacija, težko se zberem,« začetek leta in prvo izkušnjo s študijem opisuje Žana Radivo, študentka prvega letnika medicine. »S sošolci se ne vidim, s prijatelji tudi bolj redko in težko zdržim sama. Trenutno sem tudi v stanovanju ostala sama, saj so cimre odšle domov.« Ker jo stres zaradi študija in samota, ki jo občuti v času epidemije, spravljata v hudo stisko, se je odločila poiskati pomoč. »Pisala sem osebni zdravnici in izdala mi je napotnico za kliničnega psihologa. Ko sem se pozanimala v študentskem zdravstvenem domu, sem ugotovila, da je čakalna doba tudi do enega leta. Podobno je povsod, kamor sem klicala. Ostane mi samo še možnost samoplačniškega pregleda, a zanjo nimam dovolj denarja.«