Grega Repovž

5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Uvodnik

Šarčeva vrnitev

Raziskava Slovensko javno mnenje je ena najstarejših v Sloveniji. Tudi tokrat prinaša izjemno zanimive rezultate, del nje pa so tudi vprašanja o odnosu do političnih strank. Rezultati tokratne so pokazali tisto, kar so nakazale že raziskave Ninamedie in Mediane: da Janezu Janši in vladi SDS, SMC, NSi in DeSUS v slabih treh mesecih ni uspelo prepričati volivcev, nasprotno, podporo sta izgubila. Glede tega je ta vlada pravi evropski unikum, saj je koronska kriza malodane vsem evropskim vladam in koalicijam bistveno zvišala podporo. No, razlogi so znani: Janša je covid-19 zlorabil za politični in ideološki pogrom in za posredovanje poslov z medicinsko opremo prijateljskim podjetjem. Zlasti slednjega mu Slovenci nikoli ne bodo oprostili, tudi tisti, ki sicer nimajo ideoloških zadržkov do njega. A raziskava še zdaleč ni zanimiva zaradi Janše. Zanimiv je namreč Šarec.

Vklenjena svoboda

Vprašanje, ki ga danes postavljajo ljudje, ki z nelagodjem opazujejo ravnanje sedanje vlade, je: Zakaj ministri in poslanci koalicijskih strank, ki so bili še pred tremi meseci trdno prepričani o pomenu demokracije in vladavine prava, ki so na primer v prejšnji vladi upravičeno protestirali, ko je prišlo do kakšnega spornega imenovanja, danes molče sprejemajo razgradnjo demokracije v Sloveniji? Zakaj sprejemajo, da bodo sami nosili dolgoročno odgovornost za to? Zakaj se ne odzovejo zaradi naraščajočega policijskega nasilja? Zakaj jih ne moti zamenjava na vrhu urada za preprečevanje pranja denarja? Zakaj jih ne skrbijo sporna imenovanja v policiji? Zakaj so tiho ob brutalni kršitvi zakona o statističnem uradu, ki zagotavlja politično neodvisnost te institucije?

»Kako se lahko zdi komurkoli, ki je moder politik, politični režim na Madžarskem dober?«

Tanja Fajon je že skoraj 20 let v Bruslju. Najprej je bila dopisnica TV Slovenija, potem pa se je odpravila v politiko. Trikrat zapored je bila na listi Socialnih demokratov (SD) izvoljena za evropsko poslanko. O tem, da bo prevzela Socialne demokrate, se je govorilo že dlje časa. SD je namreč stranka, ki nima težav z menjavami na predsedniških mestih, od osamosvojitve do zdaj se je na mestu predsednika te stranke zamenjalo že šest predsednikov. Razlogi, zakaj se je z vrha stranke umaknil Dejan Židan, so predvsem politični. Tanja Fajon naj bi bila tista oseba, ki bi stranki prinesla nove volivce in jo morda vrnila na raven iz leta 2008, ko jo je na volitvah podprlo 30 odstotkov vseh volivcev. Danes je njena podpora trikrat manjša. Židan je Tanjo Fajon pred kamerami optimistično poimenoval »nova premierka Slovenije«.

Šarec in Janša izenačena

Slovensko javno mnenje se imenuje raziskava, desetletja dolg raziskovalni projekt, ki nastaja na Fakulteti za družbene vede, natančneje, na njihovem Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Gre za znanstveni projekt, primerljiv z evropskimi raziskavami drugih univerz. Začel se je davnega leta 1968, na samem začetku pa je bila tedanja komunistična oblast precej užaljena, ker so raziskovalci zaznali, da so državljani socialistične Slovenije nekoliko zadržani do Zveze komunistov, še najbolj priljubljen pa se jim je zdel Stane Kavčič, kasneje hitro odstavljeni predsednik izvršnega sveta socialistične republike Slovenije.

Zahteve po krvi

»Ti prasica uničuješ tuje življenje živiš na tuj račun kako te ni sram ... Nisi za drugo da bi te fuknal levom v živalskem vrtu ... Šest tisočkrat z gajžlo čez gobec drugo si ne zaslužiš prasica.« Tako se glasi nekaj odlomkov iz grozilnega dopisa, ki ga je prvi dan junija, takoj po vrnitvi z dopusta, prejela preiskovalna novinarka, koprska dopisnica Televizije Slovenija Eugenija Carl. Pismu je bila priložena ovojnica, iz katere se je usul bel prah, ki ga je novinarka opisala kot »dražečega, pečeta me grlo in nos, kašljam, oči se mi solzijo, okus v ustih je slan in grenak«. Njeno hišo so nemudoma zastražili policisti, tehniki v skafandrih so odvzeli vzorec sumljive snovi, Carlova pa je večji del dneva preživela v karanteni.

Spomin na grafit

V nedeljo, 31. maja, so v mariborski Pekarni postavili spominsko znamenje na pročelju stavbe pod 25. aprila izbrisanim grafitom, ki je prikazoval Janeza Janšo z iztegnjeno desnico. Ob njegovi podobi je pisalo »Smrt narodu, svoboda fašizmu«. Pekarno je ob odkritju spominske plošče, na kateri zraven pomanjšanega poustvarjenega grafita piše »Na tej fasadi je demokracija prebarvala svobodo izražanja«, obiskala policija, novo znamenje fotografirala in izmerila, odstranila pa ga (za zdaj) ni. Usoda spominske plošče še ni znana, saj policija ugotavlja, ali gre v resnici za prekršek ali ne. Prav tako se ni odzvala mariborska občina. Omeniti velja, da je bil prvotni grafit odstranjen oziroma prebarvan, čeprav je pročelje stavbe, ki ga je krasil, v zasebni in ne v občinski lasti. Avtorji grafita so za časnik Večer dejali, da je to prvi politični grafit, ki ga je država cenzurirala. Dodali so, da z njim nikogar ne rušijo ter obenem nikogar ne spodbujajo h kakršnemukoli dejanju, temveč želijo ljudi spodbuditi k razmišljanju.

Andreja Valič Zver si je izplačevala previsoko plačo ...

S Študijskim centrom za narodno spravo so zagate, odkar ga je tik pred sestopom z oblasti ustanovila prva vlada Janeza Janše. Javni zavod ne opravlja poslanstva, ki ga oznanja v imenu, prej nasprotno, spodbuja narodni razdor, kulturni boj …

Lubi Slovenci!

Ob besedi »slovenstvo« ali »narod« se veliko ljudi »prime za pištolo«. Beseda narod se pogosto zlorablja za uveljavljanje nacionalističnih vzgibov in iskanje »tujega« sovražnika.

Janšev kadrovski valjar

Kot v obeh prejšnjih mandatih tudi tokrat Janševa vlada izvaja kadrovske menjave po politični liniji v ključnih državnih ustanovah. Potem ko je po hitrem postopku svoje ljudi postavila na čelo Sove, policije, vojske, NIJZ in statističnega urada, je okrepila vpliv na delovanje Družbe za upravljanje terjatev (DUTB), ki še vedno razpolaga s precejšnjim premoženjem v delnicah in nepremičninah.

Policija se je spremenila

Arheolog dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik je izredni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti. Minuli petek sta se z ženo na kolesih peljala proti središču Ljubljane, na proteste, ko ju je pri nekdanji trgovini Astra za Bežigradom ustavila policijska patrulja. Te so zdaj že tradicionalno postavljene ob vpadnicah v mesto. »Policistka je kar oživela, ko me je videla od daleč,« opisuje svoje srečanje, čeprav mu sprva ni bilo jasno, kaj naj bi zagrešil. Morda ni imel na kolesu luči? Je med vožnjo uporabljal mobilni telefon? Ga je sumljivo zanašalo? Ne, zagrešil je verbalni delikt, mu je kmalu postalo jasno. Na svoje kolo je namreč pritrdil do vlade kritičen plakat, na katerem je ob upodobljeni sliki Janeza Janše pisalo: Živel Stal(JJ)in.

Umetnikom tisoč evrov na mesec

Slovensko ministrstvo za kulturo se še naprej ne meni za pozive kulturnikov, ki so se zaradi posledic pandemije koronavirusne bolezni znašli v hudi stiski. Ulrike Lunacek, državna sekretarka za umetnost in kulturo (položaj, ustrezen našemu položaju ministra za kulturo), je ravnala zgledneje: ker ni imela občutka, da lahko v kriznih razmerah kulturnikom izbori boljši položaj, ali pa se na tem mestu ni znašla, je odstopila. »Dajem prosto pot komu drugemu, ki lahko v teh kriznih razmerah doseže več kot jaz,« je povedala.

N'toko

5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Žive meje

Vsi na kolo!

Na poti do parlamenta sta me v petek popoldne prehitevali dve skupini kolesarjev. Ena v protestniških uniformah, opremljena s protivladnimi transparenti in kričečimi hupami, druga v modrih uniformah z napisom »Wolt«, natovorjena s kvadratnimi toplotnimi torbami in aplikacijami za sledenje naročil. Na trenutke sta se skupini pomešali in lahko si je bilo zamisliti simpatični scenarij, po katerem se novodobni prekarni delavci v storitveni industriji pridružijo pisani množici aktivistov na kolesarski povorki, razdelijo hrano protestnikom in pred parlamentom postavijo barikade. Kakšna kolesarska revolucija! Toda še pred prihodom na glavno traso so se poti enih in drugih večinoma razšle, petkovo gibanje kolesarjev po mestnem središču pa je postalo še en nazoren prikaz tistih družbenih delitev, ki jih vse prevečkrat spregledamo.

Kdo je tukaj patriot?

Sedanja slovenska vlada od svojega prvega dne na vodstvene položaje organov, katerih poslanstvo je zagotavljanje demokratičnega nadzora nad njenim delovanjem, sistematično namešča svoje ljudi. Ta proces po intenzivnosti in širini krepko presega sicer običajne kadrovske menjave ob spremembah oblasti – tokrat bliskovito prevzemanje oblastnega nadzora ne poteka le po celotni hierarhiji represivnega sistema, tj. vojske, policije in NPU, varnostno-obveščevalnih služb, temveč seže tudi do vseh nadzornih (urad za preprečevanje pranja denarja, protikorupcijska komisija, sistematična zloraba instituta parlamentarnih preiskovalnih komisij ...) ter celo strokovnih institucij, kot sta statistični urad in zadnje dni bržkone tudi urad za makroekonomske analize in razvoj. Ob sočasnem brezkompromisnem napadu na medije in načrtnem naskoku na nacionalno RTV postaja nezmotljivo viden tudi namen popolnega prevzema nadzora nad informacijami in njihovimi javnimi interpretacijami. Ko temu dodamo še kontinuirana prizadevanja za podrejanje sodstva, dobimo boleče očitno podobo zavestnega, načrtnega in sistematičnega rušenja klasičnega demokratičnega ustroja sodobne države, ki temelji na delikatnem družbenem ravnovesju treh neodvisnih in med seboj ločenih vej oblasti ter njenih notranjih in zunanjih nadzornih mehanizmov. Ob koncu pandemije covid-19 je tako jasno, da smo ob njenem začetku dobili revolucionarno oblast, ki z vsemi sredstvi – tudi nelegitimnimi – načrtno razkraja demokratične in socialne temelje slovenske države.

Kaj je janšizem?

Besedo »janšizem« že od leta 1995 uporabljamo tako pogosto, da so jo sprejeli celo v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Slovar pravi, da pomeni »politično usmeritev […] slovenskega politika Janeza Janše«. Vsi se s tem ne strinjajo. Tino Mamić v Domovini piše, da si janšizem izmišljajo, zato da bi diskreditirali Janševo politiko. V resnici pa da janšizem ne obstaja, ker se politika Janeza Janše ne razlikuje od drugih politik. Obstoj janšizma bomo torej dokazali, če najdemo zadosti potez, ki politiko Janeza Janše ločujejo od drugih politik in se hkrati povezujejo v kolikor toliko trdno celoto. S tem pa bomo tudi dognali, kaj je janšizem – če seveda obstaja.

Ugrabljeno vrhovno sodišče

Kmalu po tem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočno obsodbo zoper Janeza Janšo v zadevi »prostitutke«, je bil predsednik vlade še drugič pravnomočno obsojen v tej zadevi. Gre namreč za dva ločena odškodninska postopka, dve tožnici, saj je Janša za »odsluženi prostitutki« označil dve novinarki nacionalne RTV. Kaj bo vrhovno sodišče storilo sedaj? Odgovorov na to vprašanje je veliko in zelo različni so, čeprav se zdi, da bi sodna praksa morala biti najbolj enotna prav na vrhovnem sodišču, saj gre za sodišče, ki je poklicano prav k temu – skrbi za enotno sodno prakso. Razlogi za tako kaotično stanje na vrhovnem sodišču pa so v skrajni politizaciji, ta je prerasla v resen problem, ki utegne usodno vplivati na razgradnjo celotnega sodnega sistema.