-
16. 5. 2019 | Družba
Pro-life ali Za prisilo v rojevanje
Legalen abortus zadeva zdravje žensk, a večkrat pozabimo na učinke, ki jih ima tudi na širšo družbo. Poglabljanje revščine, rast črnega trga in večja smrtnost sledijo kriminalizaciji splava in za obče dobro bi se morali za zaščito temeljne človeške pravice brigati tudi tisti brez maternic.
-
16. 5. 2019 | Družba
"Men, their rights and nothing more; women, their rights and nothing less!"*
Od ustanovitve ameriške Nacionalne zveze sufražetk, katere prioriteta je bila zagotovitev volilne pravice ženskam, a tudi njihovo opolnomočenje na trgu delovne sile, mineva 150 let. Izpolnitev prioritetnega cilja je terjala dobrih 50 let; 19. amandma je bil v vseh zveznih državah ZDA ratificiran l. 1920. Kaj pa je z osvoboditvijo s pomočjo dela?
-
16. 5. 2019 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote
Tokrat priporočamo prvo pregledno razstavo del diplomantov oblikovanja tekstilij in oblačil, razstavo nadzor < kultivacija > razvoj, ki raziskuje Sorosov center za sodobne umetnosti – Ljubljana, ki je deloval med letoma 1993 in 1999, nastop britanskih trip-hop pionirjev Morcheeba, 24. mednarodni festival Jazz Cerkno, na katerem se bo zvrstilo deset koncertov domačih in tujih zasedb, razstavo Vzhodno od raja - Jugoton 1947-1991, premiero predstave Jean-Paula Sartra in Michela Foucaulta Gnus, besede in reči v režiji Matjaža Bergerja.
-
15. 5. 2019 | Svet
V ZDA potrjen zakon proti pravici do splava, tudi v primeru posilstva
Senat ameriške zvezne države Alabame je včeraj z veliko večino potrdil predlog zakona o skoraj popolni prepovedi splava, ki zdravnikom (ki bi ženskam pomagali pri prekinitvi nosečnosti) grozi z 99 leti zapora. Predstavniški dom državnega kongresa je predlog že potrdil, obenem pa nihče ne dvomi tudi v podpis republikanske guvernerke Kay Ivey.
-
15. 5. 2019 | Politika
Ko komentatorji ne želijo priznati, da nečesa ne vedo
Velikodušnost je redka dobrina v politiki. To ni posebno presenečenje na desnici, saj ta politika izhaja iz individualizma, zanašanja nase in zasebni dobički ne gredo skupaj z altruizmom. Drugače je na levici. Družbo, ki raste z več delitve, prerazporejanja in kolektivnega truda, je težko graditi brez duha velikodušnosti. Videti je, da se danes vir velikodušnosti v levičarskih in liberalnih krogih suši, zato so razprave o temah, kot so pravice transpolnih ali antisemitizem, postale tako strupene, da marsikdo ostane tiho, ker smiselna razprava ni mogoča. Gary Younge v Guardianu piše, da je mogoče biti le za ali proti, nekoga imeti rad ali ga sovražiti.
-
15. 5. 2019 | Kultura
Fašistična teroristična celica
V SLG Celje bodo 17. maja ob 19.30 premierno uprizorili dramo Alarmi!, mladega italijanskega dramatika Emanuela Aldrovandija v režiji Nine Ramšak. Drama, ki je nastala leta 2015, je bila nominirana za italijansko nagrado Testori. Gre za parabolo o skupini neonacističnih teroristov, ki želijo z atentatom na predsednika Evropske unije zanetiti revolucijo, ker ne verjamejo v demokracijo, sovražijo priseljence in želijo vzpostaviti novo diktaturo v Evropi. Širijo svoje ideje in se pripravljajo na napad, ki naj bi se zgodil ravno na premieri uprizoritve Alarmi!.
-
15. 5. 2019 | Družba
V Veliki Britaniji se ne odvija le vojna za politično moč, temveč tudi vojna proti drill raperjem. Zaskrbljujoč porast zločinov z nožem med mladimi v Londonu je od leta 2018 povod za cenzuro zvrsti – od prepovedi izvajanja določenih pesmi, izdajanja nove glasbe brez predhodne odobritve policije do (celo) zapornih kazni.
-
14. 5. 2019 | Družba
Milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje
Milijonu živalskih in rastlinskih vrst trenutno grozi izumrtje, številne bi lahko izgubili že v nekaj desetletjih. Preživetje ljudi je odvisno od narave, ki nam daje čisto vodo, zrak in zemljo, primerno za obdelovanje. A če želimo ohraniti to naravo, potrebujemo temeljite spremembe načina, na katerega proizvajamo in porabljamo skoraj vse, še posebej pa hrano, po poročanju STA navaja poročilo Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES).
-
14. 5. 2019 | Politika
Zver je slovensko nacionalno zastavo zamenjal za madžarsko trobojnico
Ljubezen med našo SDS in madžarsko Fidesz se v vrhunski izvedbi Milana Zvera skorajda popolnoma približa romantični pravljici. Milan je celo slovensko nacionalno zastavo zamenjal za madžarsko trobojnico. Od kod takšna ljubezen? S koliko ničlami se izpišejo takšni čustveni izlivi?
-
14. 5. 2019 | Družba
Sudanskim protestnikom je uspelo to, kar ni uspelo Mednarodnemu kazenskem sodišču in mednarodni skupnosti - Omarja al-Bashirja so spravili v zapor. Po odstavitvi al-Bashirja je oblast prešla v roke vojaškega tranzicijskega sveta, katerega je sprva vodil Ibn Ouf, nato pa al-Burhan. Prvi je zaradi nepopularnosti zdržal en dan, drugi ostaja na čelu države, oba pa zaradi svoje vloge v konfliku v Darfurju in drugih vojaških akcijah v regiji ne uživata civilne podpore.
-
14. 5. 2019 | Kultura
Ko stereotipne poglede na sodobno umetnost jemljemo dobesedno
Na Novi pošti in drugih prizoriščih v Ljubljani bo od 15. do 18. maja potekal Festival performansa, ki je nastal v koprodukciji Zavoda Maska in Slovenskega mladinskega gledališča. Po lanskoletni delavnici z berlinskim kolektivom Center za politično lepoto, na kateri so se ukvarjali s sovražnim govorom, festival performansa izhaja iz idej o performansih, kot so bile zapisane v anonimnih spletnih komentarjih proti lanskima nagrajenkama Prešernovega sklada Simoni Semenič in Maji Smrekar. Kuratorja festivala sta Urška Brodar in Janez Janša.
-
14. 5. 2019 | Kultura
Ljubljana v objemu intimnih svetlob
Od 16. maja do 15. junija bo v Ljubljani potekal 13. mednarodni festival svetlobe Svetlobna gverila, ki se ponovno podaja v svetlobno zasedbo javnega prostora v mestnem središču, kjer se lokacijam v okolici Križank in Galerije Vžigalica pridružuje tudi nekaj novih prizorišč. Letošnji festival se posveča raziskovanju meja, zato se bodo tokrat podali tudi v nekatere mejne predele mesta – natančneje na Fužine, kjer se v drugem festivalskem sklopu obeta vrsta postavitev, večinoma nastalih v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom, ter v AKC Metelkova mesto. Vrsta projektov bo tudi letos izvedena v sodelovanju z dijaki in študenti različnih ljubljanskih srednjih šol, fakultet in akademij, s čimer vztrajajo pri vzgoji ter izobraževanju novih generacij kreativcev.
-
13. 5. 2019 | Družba
Tovarna Rog: Brez dialoga in kompromisa se lahko spor zgolj ponovno zaostri v fizični obračun
Uporabniki in uporabnice Avtonomne Tovarne Rog z zaskrbljenostjo spremljajo izjave in poteze vodstva Mestne Občine Ljubljane (MOL). "Ta z zavračanjem dialoga, nepriznavanjem delovanja uporabnikov, finančnimi sankcijami in neprikritimi grožnjami z deložacijo namreč nakazuje, da se obeta ponovitev konflikta iz leta 2016," navajajo v odprtem pismu za javnost.
-
13. 5. 2019 | Politika
Za resnico so današnji časi težki, zlasti v političnem življenju. Povsod od predvolilnih govorov do virov novic na družbenih omrežjih (news feed) cvetijo napačne informacije, dezinformacije in namerne laži. Še hujše je, da številni komentatorji ugotavljajo, da je veliko ljudi do tega brezbrižnih, je v govoru v Bruslju, katerega del je objavil die Zeit, dejala Sophia Rosenfeld, profesorica zgodovine na univerzi Pennsylvania. Manj nas zanima, ali informacije držijo, kot čustveno zadovoljstvo ali dobiček. To so razmere, ko demokracija lahko brez težav zdrsne v avtoritarizem.
-
13. 5. 2019 | Družba
Včerajšnja (ampak tudi jutrišnja) novica je, da je človeška vrsta s svojim življenjskim slogom, stalno rastjo, kapitalizmom in tehnologijami, ki temeljijo na uporabi fosilnih goriv, uničila in še naprej ogroža habitate in populacije drugih vrst do te mere, da kmalu ne bo ostalo veliko živalskega sveta, razen tistega, ki je del prehranjevalne verige ali masovne vzreje (pa še ta ni vzdržen).
-
13. 5. 2019 | Kultura
Kdo bo prejel letošnjo Nagrado skupine OHO?
V Galeriji P74 v Ljubljani bodo 14. marca ob 19.00 že štirinajsto leto zapored razglasili zmagovalca Nagrade skupine OHO ter odprli razstavo nominirancev, ki jih je izbrala mednarodna strokovna žirija v sestavi: Barbara Borčić (kritičarka in kustosinja), Mojca Grmek (kustosinja) in Dalibor Martinis (umetnik). Letošnji nominiranci so: Nika Ham, Danilo Milovanović, Špela Škulj in Tadej Vaukman.
-
13. 5. 2019 | Kultura
V Slovenski filharmoniji v Ljubljani bo 13. maja ob 19.30 premiera poetičnega filma Zgodovina ljubezni v režiji Sonje Prosenc, ki ga bo pospremil nastop dua Silence. Čuten in vizualno razkošen film, ki je nastal v koprodukciji med Slovenijo, Norveško in Italijo, je svetovno premiero doživel na festivalu v Karlovih Varih, kjer ga je žirija nagradila za izjemen uetniški dosežek. Na Festivalu slovenskega filma si je prislužil dve vesni, režiserka je prejela še nagrado Štigličev pogled, ki jo Društvo slovenskih režiserjev podeljuje za izjemno režijo, direktor fotografije Mitja Ličen pa nagrado iris Združenja filmskih snemalcev za najboljšo fotografijo v celovečernem filmu.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Uvodnik
V sredo so v državnem zboru na odboru za zdravje zavrnili predlog domnevno usklajenega amandmaja koalicije, s katerim bi zdravstvenim domovom in drugim zdravstvenim institucijam preprečili hitro privatizacijo zdravstvenega sistema. Kot je zdaj jasno (ne nazadnje so to zapisali v svoje pogajalske zahteve), zdravniške organizacije poskušajo prisiliti državo, vlado in ministrstvo za zdravje, da bi zdravnikom dopustili, da z zdravstvenimi zavodi sklepajo individualne poslovne pogodbe. Da postanejo zdravniki podjetniki. Da torej ne bi bili več zaposleni, ampak poslovni partnerji, ki se sami pogajajo za plačilo in seveda tudi za obseg dela. Pri tem namreč manipulirajo s svojimi kolegi, bolniki in javnostjo.
-
10. 5. 2019 | Politika
Zakaj ni razloga, da bi Slovenija še naprej izpolnjevala napačne zahteve evropske komisije, v pogovoru pojasnjuje novinar Mladine Borut Mekina. Prisluhnite! Več pa v članku z naslovom Kdaj bomo spregledali? #Mladina19
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/618512748&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Verjetno najboljša ponazoritev predanosti, pedantnosti in pridnosti slovenskih uradnikov je zakon o bančništvu. To je primer, ki ga ekonomist Jože Mencinger najraje omenja: dopolnjevanje bančne zakonodaje. Gre pa takole. Prvi zakon o bankah in hranilnicah iz leta 1991, ko smo dobili tolar, je imel 5006 besed. Ko je leta 1999 nastajal drugi zakon o bančništvu, je bilo že gotovo, da bo Slovenija skupaj s preostalimi nekdanjimi socialističnimi državami vstopila v EU. Zakon je zato že vseboval vsebino različnih direktiv, ki so nastajale v EU in naj bi zagotavljale varno poslovanje bank. Zanj je bilo potrebnih 25.185 besed, petkrat več kot za prvega.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Bilo je pred več kot dvajsetimi leti, v parlamentu je še sedel Ivo Hvalica, tisti jezikavi poslanec SDS, ki se je razšel z Janezom Janšo. Hvalica je bil znan po dolgih poslanskih govorih, retoričnih biserih in spodrsljajih, gromovništvu, težko ga je bilo poslušati, a bil je vztrajen, zato je bil nekaterim všeč. Žrtev ni izbiral; nekoč je Nikolaju Žibertu, nekdanjemu podsekretarju za šolstvo, v govorni vnemi zabrusil, da je koruptiven, na ministrstvu naj bi se dogajal »čisti kriminal«. Žibert se je čutil razžaljenega in v dolgem odškodninskem postopku uspel. Hvalica je moral zaradi izrečenih besed v parlamentu skupaj s sodnimi stroški plačati okoli 10.000 sedanjih evrov. Šlo je za civilni postopek, v katerem so na koncu odločali ustavni sodniki in zapisali, da je Hvalica izrekel »jasen, konkreten in nedvoumen očitek korupcije, torej hudega kaznivega dejanja«, hkrati pa ni navedel nobenih dejstev, ki bi očitke potrjevali.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Violeta Tomić je po duši lokalpatriotka. Rodila se je v Sarajevu in otroštvo preživela v Beli krajini, kjer je med sodelovanjem pri vaških aktivnostih vzljubila kulturo. Med letoma 1987 in 2002 je delala v Mestnem gledališču Ljubljanskem, dokler, kot pravi sama, ni na svoji koži občutila stranpoti kapitalizma. In šla v politiko. Leta 2014 je bila prvič izvoljena na listi Združene levice, kjer je zdaj namestnica koordinatorja stranke Levica in od začetka tega tedna tudi t. i. spitzenkandidatka Evropske levice na evropskih volitvah, ki ima v 750-članskem evropskem parlamentu 52 sedežev. Je tako rekoč kandidatka za predsednico evropske komisije.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Družba
Norma Korošec, mlada konservativka, pri kampanji proti družinskemu zakoniku tesna sodelavka Aleša Primca, zdaj pa kandidatka za evropsko poslanko pri Brščičevi stranki Domovinska liga (Dom), je na družabnih omrežjih objavila videoposnetek, v katerem pravi: »Vsak kužek, ki je večino časa v stanovanju, mora imeti opravljena vsa cepljenja, če ga lastnik želi vzeti čez mejo.« Nato dodaja, da »nezakoniti migranti pa lahko svobodno trosijo ’tretjesvetne’ nalezljive bolezni, s katerimi smo pri nas že zdavnaj opravili. Kakšna dvoličnost. Vprašanje pa je, kdo bo plačal zdravljenja teh bolezni? Odgovor je – ti, davkoplačevalec. Logično!«
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Liz Castro, katalonska osamosvojiteljica: Katalonci niso radikalni
Elizabeth (Liz) Castro (1965) je ena izmed številnih aktivistov in aktivistk iz Katalonije, ki si v zadnjem poldrugem desetletju vsak po svoje in skupaj prizadevajo za udejanjanje samostojnosti te španske regije. Američanka, ki se je konec osemdesetih preselila v Barcelono in se kmalu uveljavila kot avtorica poljudnih knjig o uporabi spletnih računalniških programov, je leta 2013 uredila zbornik esejev z naslovom Kaj se dogaja s Katalonijo? (What’ up with Catalonia), tri leta kasneje pa je različne vidike katalonskega osamosvojitvenega procesa predstavila še v monografiji z naslovom Veliko zrn peska (Many Grains of Sand).
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Družba
Zasedena parkirna mesta za invalide
Kolumna, objavljena v reviji Lady, je sprožila številna zgražanja, saj je bila do oseb z ovirami izjemno žaljiva. Astrologinja Ema Kurent je namreč navedla, da parkira na mestih, namenjenih invalidnim osebam. Goran Kustura, glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), nam je pojasnil, da so invalidska parkirišča del širšega konteksta pravice do dostopnosti, ki je ena temeljnih podmen sodobnih invalidskih politik. »Te ne temeljijo več na medicinskem modelu in dobrodelnosti, temveč na enakopravnosti, vključevanju in družbeni aktivaciji; gre za t. i. socialni oz. model človekovih pravic,« je dodal.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Politika
Zakaj ameriška zamenjava režima št. 68 ni uspela
Na spletu – na portalu offGuardian – je te dni viralno zaplapolal tajni ameriški »Načrt za zrušitev venezuelske diktature«, ki ga je 23. februarja 2018 podpisal admiral Kurt W. Tidd, vrhovni poveljnik Southcoma, južnega poveljstva ameriške vojske. Načrt je naslovljen »Mojstrovina«, alias »Masterstroke«. Kar je precej optimistično. Ali pa samoparodično, če hočete.
-
10. 5. 2019 | Mladina 19 | Kultura
Blišč in beda knjižnice prihodnosti
V začetku aprila so začele knjižnice po vsej Sloveniji prejemati dopise, v katerih jih je ministrstvo za kulturo obvestilo o višini sredstev, ki jim jih namenja za tekoče leto. Gre za denar, s katerim država knjižnicam sofinancira nakupe novih knjig, letošnji rebalans proračuna pa je bil v tem pogledu še posebej velikodušen, saj je za ta namen predvidel 1,9 milijona evrov. Od tega je znaten del sredstev namenjen za povečanje dostopa do e-knjig v slovenskem jeziku; nad 200.000 evrov bo šlo za razvoj platforme Biblos, ki po sedmih letih delovanja še ni odpravila vseh razvojnih težav, ki jezijo številne uporabnike.
-
10. 5. 2019 | Kultura
Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Klubu Božidar bo nastopil nizozemski DJ Young Marco, v Gala hali pa se bosta v okviru spomladanske edicije Zelenega sonca predstavila DJ Borka in Udo Brenner. V Parku Tivoli in K4 bo potekal festival Od:vod, na katerem bo glavni gost house DJ Desyn, ki mu bodo družbo delali člani kolektivov phi, LuckIsOn, Just υs, Kvalitat, Past Present in Sw:idr.
-
9. 5. 2019 | Svet
Večina Evropejcev meni, da mora biti okolje prioriteta, celo na račun rasti
Odmev, ki ga je slišati z ulic Evrope in onkraj nje se glasi "sistemske spremembe, ne podnebne spremembe". Ko se je podnebna aktivistka Greta Thunberg srečala s predsednikom evropske komisije, Jean-Claude Junckerjem, mu je dejala, naj govori s strokovnjaki, a kaj naj le-ti povedo?
Iskanje brez piškotkov ni možno
