-
»Prva naloga političnih strank – in ne posameznikov znotraj njih – bi zdaj morala biti iskanje rešitev, ki bodo zagotavljale čim bolj nemoteno vsakodnevno delovanje in stabilnost države. To lahko poteka le skozi odprt in iskren, pa čeprav velikokrat boleč dialog znotraj strank in med strankami. ... Pometanje pred tujim pragom, vihanje nosu, ustrahovanja in užaljenost niso obrazi politične zrelosti in državniške modrosti, ki jih potrebujemo v tem času.«
— Enigmatično in pitijsko mnenje Simone Kustec pooseblja preteklo in sedanjo naravo stranke SMC (Delo, 11. 2. 2020) -
17. 2. 2020 | Politika
Večina volivcev proti potencialni Janševi vladi
Krepka polovica vprašanih (57,9 %) v javnomnenjski raziskavi, ki jo je za časnika Večer in Dnevnik opravila agencija Ninamedia, meni, da bi bil v državnem interesu takojšen razpis predčasnih volitev. Manj, tretjina vprašanih pa je je prepričana, da bi morali oblikovati novo vladno koalicijo in vlado. Volivke in volici torej s precejšnjo nenaklonjenostjo gledajo proti strankam NSi, DeSUS in SMC, ki se pogajajo za vstop v novo vlado pod vodstvom Janeza Janše.
-
17. 2. 2020 | Politika
Marjan Šarec: »Še leta 2018 so se vsi zaklinjali, da z Janezom Janšo ne gredo v vlado«
"Računal sem na besede iz 2018, ko so se vsi zaklinjali, da z Janezom Janšo ne gredo, in če se bodo tega držali, potem se nimajo kaj veliko pritoževati. Je pa res, da v tej vladi nisem želel biti kriv čisto za vse. Vsakemu sem pač poskušal ugoditi, kolikor se je pač maksimalno dalo. Spomnimo se zadeve SODO poleti, Alenka Bratušek, takrat sem jo podprl. Podprl sem Zdravka Počivalška pri turističnem holdingu. Podprl sem SD pri kulturnem evru. Podprl sem tudi DeSUS v nekaterih upokojenskih zadevah. Tako da sem skušal biti toliko širok in poskušal nekako to družino držati skupaj, naredil tudi kakšno napako, zagotovo – kdo je ne – ampak nazadnje so se številke pokazale takšne, kot so se. In zato menim, da so predčasne volitve najboljša možna izbira, glede na to, da je SDS tudi za te moje partnerje govoril, kako smo vsi skupaj najbolj nesposobni v zgodovini Slovenije. Tako da ne vem, kako si zdaj tako želi sodelovanja."
-
17. 2. 2020 | Politika
Orban svojo vlado označil za najuspešnejšo v zadnjih 100 letih
Madžarski premier Viktor Orban je včeraj v nagovoru narodu hvalil dosežke svoje vlade in napovedal novo nacionalno posvetovanje proti, kot je dejal, izroditvam madžarskega pravosodja. V svojem 22. nagovoru narodu je svojih deset let vlade označil kot "deset let najuspešnejših let madžarske zgodovine zadnjih sto let".
-
17. 2. 2020 | Svet
Zakaj turške serije osvajajo svet
Turške telenovele, ki so tudi pri nas po priljubljenosti že prehitele španske in latinoameriške, se v resnici ne imenujejo telenovele, pač pa diziji. To je žanr v razvoju, zaradi katerega Turčija po mednarodni prodaji in številu gledalcev po vsem svetu zaostaja samo za ZDA. Njena produkcija ima ogromno gledalcev v Rusiji, Kitajski, Koreji in Južni Ameriki. Ta hip največ dizijev kupi Čile, največ pa zanje odšteje Mehika in za njo Argentina.
-
17. 2. 2020 | Kultura
Wes Anderson posnel ljubezensko pismo novinarjem
Ameriški režiser Wes Anderson je objavil napovednik svojega novega filma The French Dispatch. V komediji bodo nastopila zvezdniška imena, kot so Bill Murray, Tilda Swinton, Frances McDormand, Benicio del Toro, Adrien Brody, Lea Seydoux in Timothee Chalamet, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
-
17. 2. 2020 | Kultura
Dokumentarec o preminulem pevcu skupine KUD Idijoti
V Slovenski kinoteki bo danes, 17. februarja ob 19.00 premiera glasbenega dokumentarca Tusta v režiji Andreja Korovljeva. Gre za čustven in angažiran biografski film o leta 2012 preminulemu Branku Črnacu - Tusti, znamenitemu pevcu puljske punk skupine KUD Idijoti. Na premieri bodo tudi režiser Andrej Korovljev, producent Nenad Puhovski, člani skupine Diego Bosusco Ptica in Nenad Marjanović Fric, Zoran Predin in Igor Vidmar, ki je organiziral nastop skupine Ramones, kjer so kot predskupina nastopili KUD Idijoti.
-
17. 2. 2020 | Družba
V Solkanu so pričeli z gradnjo brvi čez Sočo, ki bo kolesarjem olajšala dostop do steze Solkan-Plave, ki je zaradi prečudovite narave ena najlepših v Sloveniji, a žal tudi ena najbolj onesnaženih.
-
16. 2. 2020 | Politika
Janez Janša: »Osla lahko našemite v konja, ampak s tem na konjski dirki ne morete zmagati«
"V Sloveniji smo šli trikrat zapored na predčasne volitve, tudi četrte so blizu, po vsej verjetnosti, grem stavit s komerkoli, da bomo spet priča poizkusu podobnega vzorca … kljub arabskemu pregovoru, ki pravi, vi lahko osla našemite v konja, če to naredite dobro lahko to stvar celo prodate na sejmu, ampak s tem na konjski dirki ne morete zmagati. Ko pride do dirke, se na semaforju pokažejo rezultati in poberejo stave, zatem pa mora miniti nekaj časa, da se lahko kaj podobnega ponovi."
-
16. 2. 2020 | Kultura
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih.
-
16. 2. 2020 | Družba
»Črni ponedeljek je bil, ko so vsi trije glavni dnevni časopisi na naslovnicah objavili isti oglas«
"Veš, da je nekaj narobe. A si rečeš, dobro, se zgodi. A čez čas se to ponovi, naslovnica spet nima novic, nima fotografij, ampak je zgolj oglas. Tedaj sem spoznal, da to ni enkratni dogodek, ampak postaja pravilo. In da kapital prevzema mesto novice. Prevzema mesto udarne naslovnice. Črni ponedeljek je bil, ko so vsi trije glavni dnevni časopisi na naslovnicah objavili črno-bel oglas trgovinske verige. Povozili, degradirali, zanemarili, ubili so dostojanstvo branže, novinarjev, fotografov, kolegov."
-
16. 2. 2020 | Kultura
Množični obisk snemalnih lokacij filma Parazit
Po veliki zmagi južnokorejske satirične srhljivke Parazit režiserja Boonga Joon-hoja na letošnjih oskarjih so na lokacijah, kjer so film snemali, zaznali izjemen porast obiska. Iz prodajalne pizz so celo sporočili, da so po nedeljski razglasitvi oskarjev podvojili zaslužek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
-
15. 2. 2020 | Družba
Clearview AI – zapomnite si ime. Pa četudi se bo po vsej verjetnosti še nekajkrat spremenilo. A to je ime, pod katerim je skrivnostno in sumljivo podjetje, ki naj bi ga vodil avstralski heker vietnamskega rodu, za zmeraj naredilo konec zasebnosti. In to ne le na spletu, temveč na vseh ravneh vsakdanjega življenja. Dobrodošli v prihodnosti – kjer bo vaš obraz oblastem, pa tudi vsem drugim izdal vsako podrobnost o vas, vašem delu, zaslužku, družbi in prostem času.
-
15. 2. 2020 | Politika
"Tito je umrl prepozno. Če bi umrl prej, okoli leta 1970, bi morda obstajala možnost, da država preživi, saj so bile na oblasti bolj razsvetljene elite, ki so med seboj še govorile in ki ne bi dovolile vojne, kakršna se je zgodila. Toda, ker Tito ni umrl, je pa tiste elite odstavil, so se na Hrvaškem, v Srbiji in tudi v Sloveniji razvile velike frustracije oziroma prikrit nacionalizem."
-
15. 2. 2020 | Družba
Bernie Sanders je s torkovo zmago v New Hampshiru na dobri poti, da osvoji demokratsko nominacijo za letošnje ameriške predsedniške volitve. Ankete napovedujejo, da bo ob Bidenovem nadaljnjem propadu slavil tudi v večini preostalih držav.
-
15. 2. 2020 | Družba
»Zdaj vem, da imajo ženske, ki nočejo imeti otrok, prav«
"Pred nekaj leti sem si še mislila, da so mlade ženske, ki v ta svet nočejo roditi otrok, razvajene. A zdaj vem, da imajo prav. Če bi bila v teh časih mlada in bi se odločala za otroke, bi se najbrž počutila enako. Če bi se nenehno spraševala o tem, ali bodo čez deset let še imeli pitno vodo, o tem, ali bomo klimatski begunci, na katere bodo streljali pred švedsko mejo, o tem, ali nas bo zlom svetovnega bančništva pustil brez vsega, bi tudi jaz tako razmišljala. Je že res, da so imeli ljudje nekdaj otroke tudi med vojnami, kot je res tudi, da bi bilo morda dobro, da bi se človeštvo ohranilo. A le če ima v sebi še kaj dobrega. Če nima, ni nič narobe, da nas narava izloči. Ne, v teh časih imeti otroke res ni lahko."
-
15. 2. 2020 | Kultura
Upor proti izkoriščevalski lokalni zadrugi
V Kinodvoru bo od 19. februarja dalje na ogled islandski film Mleko v režiji Grímurja Hákonarsona, ki se po filmu Ovna vrača s tiho himno ženskemu pogumu, ki jo prevevata značilni islandska preprostost in iskrenost. Gre za navdihujočo zgodbo o preprosti kmečki ženski ki se zoperstavi krivicam in neenakopravnosti v prevladujoče moškem svetu.
-
14. 2. 2020 | Politika
Šarec: »Mediji SDS se dokazano financirajo iz Madžarske, da o spornih kreditih niti ne govorim«
Marjan Šarec, ki po odstopu s funkcije predsednika vlade še vedno opravlja tekoče posle, je na Facebooku objavil zapis, v katerem slovensko javnost sprašuje, ali želimo imeti Orbanovo ali suvereno Slovenijo. "Zanimiva je slovenska politika, težko jo je razumeti. Stranka SDS je začela sestavljati vlado in kaj hitro se je začelo govoriti o ponudbah. Nekateri menimo, da je ni ponudbe, ki bi nas premamila, ker imamo dostojanstvo in zgodovinski spomin. Drugi menijo drugače, kar je njihova pravica. Vendar se pravica enega konča tam, kjer se začne pravica drugega," je poudaril Šarec.
-
V tem trenutku so padle že vse maske, vsi obrazi so razkriti. Danes ni več mogoče razpravljati, kakšne politične in demokratične standarde kdo zagovarja – politične stranke so se v tem smislu že preštele. Stvari so jasne celo osnovnošolskim otrokom, ki skupaj s starši gledajo večerna poročila. Z demokratičnimi standardi SDS nimajo težav Zdravko Počivalšek, Matej Tonin in Aleksandra Pivec. To so predsedniki političnih strank, ki jim je vseeno, če ta stranka širi nestrpnost, če njen propagandni stroj poziva k linču drugače mislečih, če grozi novinarjem in politikom, ki se z njo ne strinjajo, vseeno jim je, če je ta stranka povezana z lobiji in je zaveznica madžarske vlade in stranke Fidesz. In to je vse. Ne gre za vprašanje, ali bo vlada odpirala ideološke teme. SDS ima ideologijo že ves čas razgrnjeno, tudi zdaj uporablja vse metode, zaradi katerih spada med skrajno desne stranke.
-
14. 2. 2020 | Politika
Janša bi se spet vmešaval v uredniško politiko neodvisnih časopisov
V pogovoru z mediji je novinarka Dnevnika Meta Roglič Janezu Janši zastavila običajno novinarsko vprašanje, ki se je nanašalo na sobotni svet stranke SDS, kjer je predvidena slavnostna akademija ob 31. obletnici ustanovitve SDS. Janša sicer omenjeno novinarko (kot tudi številne druge, ki ne pišejo tako kot on narekuje) javno napada že več let. Leta 2017 je na Twitterju denimo zapisal sledeče: "Meta Roglič je ravno toliko profesionalna novinarka kot je Janez Zemljarič humanitarec." Včeraj pa je na spletu ponovno objavil njeno fotografijo ter pripisal: "Preveč piva?" ...
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/759837613&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
Dvajsetega septembra lani je Zdravko Počivalšek prevzel Stranko modernega centra. Ustanovitelj stranke Miro Cerar je po dobrih petih letih sprejel odločitev, da se umakne na mesto častnega predsednika SMC. Na strankarskem kongresu je imel novi predsednik inavguracijski govor. Delegati in delegatke, simpatizerji in simpatizerke so čakali, kaj bo povedal Počivalšek. Tistega septembra so lahko slišali marsikaj – da Počivalšek pred petimi leti sploh ni razmišljal o politiki, da so mu kot sredinskemu človeku blizu dialog, odprtost, sodelovanje. Potem je govoril o gospodarski stabilnosti, o predvidljivem poslovnem okolju, nič takšnega, česar od politikov, ki se imajo za gospodarstvenike, ne bi že slišali. Nekje proti koncu govora pa je Počivalšek razkril, da je po duši liberalec, da je človek, ki mu ni vseeno za človekove pravice in svobodo. »Liberalne stranke, kot je naša, so akterji v boju zoper neenakosti, izključevanja in druge oblike ekstremističnih pogledov. Stranke, kot je SMC, mobilizirajo ljudi, da najdejo zmerne rešitve in oblikujejo zmerna stališča. Le takšna – razumevajoča, odprta in strpna družba – je namreč lahko tudi napredna. Poleg tega pa tudi vprašanja sodobnega sveta od nas zahtevajo odprtega duha!«
-
V romskem naselju Goriča vas pri Ribnici živi okoli 80 ljudi, staro in mlado, predvsem veliko slednjih. Številni izmed njih, tudi starejši, tam živijo že vse svoje življenje. Ko so se pred več kot tremi desetletji tam rodili ali se tja preselili, v naselju ni bilo ne vode in ne elektrike ali sanitarij. Danes dejansko ni nič drugače. In v teh razmerah je nekaj dni pred novim letom, v bivališču, ki bi ga težko označili za barako, zaradi nezdravljene pljučnice umrl dvomesečni romski otrok, ki ga je potem po telesu pogrizla podgana.
-
Za zdravje ne skrbijo le zdravniki, ampak še številni drugi zaposleni v zdravstvu; med njimi so to predvsem medicinske sestre, katerih predlogi in ideje pa so bili v zadnjih letih preslišani. Njihova glasnica v Sloveniji je dr. Brigita Skela Savič, goreča zagovornica uveljavitve zdravstvene nege kot samostojne stroke. Leta 2006 je bila med ustanovitelji Fakultete za zdravstvo, ki je bila nato na njeno pobudo poimenovana po prvi formalno izobraženi medicinski sestri pri nas, Angeli Boškin. Brigita Skela Savič je danes predstojnica Inštituta Angele Boškin za raziskave v zdravstvenih vedah, predstojnica katedre za zdravstvene vede na fakulteti, predvsem pa je strokovnjakinja s področja zdravstvenega menedžmenta, dolgožive družbe, promocije zdravja in profesionalizacije zdravstvene nege. Ima zanimiv predlog: težav z zdravstvom zdravniki, četudi se njihovo število podvoji, sami ne bodo zmogli rešiti. Če ne bodo na pomoč poklicali medicinskih sester.
-
Na nedavni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku sta s priredbo ene izmed Prešernovih pesmi nastopila tudi Robert Pešut Magnifico in Aleksander Pešut Shatzi. Njun nastop bi šel verjetno mimo neopažen, če ne bi za priredbo izbrala verzov iz tako imenovanega Prešernovega apokrifnega slovstva. Kot navaja literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik v svoji študiji Apokrifni Prešeren, so to besedila, ki jih prešernoslovje ni sprejelo v »uradni« Prešernov opus. Te pesmi je sicer mogoče najti v raznih študijah in po skritih kotičkih spleta, vendar jih ne ponatiskujejo v zbranih delih in ne obravnavajo v šolah, bodisi zato, ker literarni zgodovinarji niso prepričani, da je avtorstvo res Prešernovo, bodisi ker je njihova vsebina preveč nespodobna.
-
Medtem ko po Sloveniji počasi, a vztrajno vznikajo novi domobranski spomeniki, je ljubljanski župan Zoran Janković nedavno v intervjuju za časnik Dnevnik javnost pomiril (ali pa razburil) z besedami, da v Ljubljani spomenikov domobrancem ne bo: »Nikoli ne bomo dovolili postavljati spomenikov ali obeležij izdajalcem slovenskega naroda. Domobranci so sodelovali s fašisti in nacisti, ki so največje zlo 20. stoletja.«
-
Prejšnji teden je za veliko burnih odzivov poskrbela islamska verska skupnost, ki je v povabilu na petkovo molitev v novi ljubljanski džamiji zapisala, da zaradi pričakovanega velikega števila ljudi ni predvideno, da bi bile pri molitvi navzoče ženske. Ker je objava spodbudila kritike, češ da je skupnost ženskam prepovedala vstop v verski objekt, je ta povabilo k molitvi, od katere naj bi bile ženske v skladu z versko tradicijo izvzete, spremenila.
-
Na vrhuncu svoje moči se je 57-letni Peterson zdel nepremagljiv. Njegovi posnetki na YouTubu so imeli na milijone ogledov, njegova knjiga 12 pravil za življenje: Protistrup za kaos je bila globalna uspešnica, predavanja po vsem svetu – tudi v Sloveniji – so bila razprodana. Še do pred nekaj leti obskurni kanadski klinični psiholog je postal ikona desničarjev in populistov po vsem svetu, kar ga je pripeljalo do težko pričakovanega soočenja s Slavojem Žižkom – v katerem je povzpetnik potegnil krajši konec; po tem je Petersonova zvezda začela naglo zahajati. Dokler ni treščila na trdna tla.
-
Konec zgodovine tradicionalnega vica
Ena redkih omembe vrednih pogruntavščin evolucijskega biologa Richarda Dawkinsa je ta, da je v svoji kulturni teoriji naravne selekcije, ki je bila leta 1976 objavljena v knjižni uspešnici Sebični gen, skoval izraz »mem« (angl. meme). Z njim je opisoval proces prenašanja zamisli znotraj neke kulture, ki se od človeka do človeka s pomočjo imitacije širijo kot virus: mem, kulturni ekvivalent gena, je po Dawkinsu torej vse, kar se ljudje naučimo, kar si zapomnimo in kar prenesemo drug na drugega. Z internetom se je mem iz nekoliko abstraktnega teoretičnega koncepta preobrazil v oprijemljivejšo zamisel: splet je izraz prisvojil za označevanje podob, podkrepljenih z besedilom, ki se viralno širijo po spletu, v tem procesu pa jih uporabniki spleta remiksajo, reproducirajo, reinterpretirajo, jim dodajajo nove pomene in izvirne zasuke, ki ustvarjajo popolnoma nova sporočila. Spletni memi so personalizirane manipulacije podob, ustvarjene v realnem času.
-
V Bazovici je v ponedeljek potekala tradicionalna slovesnost ob italijanskem dnevu spomina na fojbe ter eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Tradicionalno pa je postalo tudi oživljanje fašističnih idej. Lani je za razburjenje poskrbel predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani z izjavo, »naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija«. Letos pa je že pred slovesnostjo za razburjenje poskrbela neofašistična skupina CasaPound, ki je po več sto italijanskih krajih izobesila transparente s svojim logotipom in napisom: »Titovi partizani, zločinci in morilci.«
Iskanje brez piškotkov ni možno
