Levica predlaga ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja 

Levica je včeraj predstavila zakonski predlog za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Do predlaganih rešitev so kritični v delodajalskih vrstah, sindikalna stran argumente podpira, v zavarovalnicah svarijo pred nepremišljenimi posegi. V koaliciji pa so ostri predvsem do soliranja Levice in njihovega pogojevanja podpore vladi. "Ukinitev dopolnilnega zavarovanja zagotavljamo s socialno pravičnim prenosom v obvezno zavarovanje, in sicer s povečanjem prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje za delodajalce, delavce, samostojne podjetnike in pokojninsko blagajno ter z novim prispevkom na kapitalske dohodke, s katerimi bomo zbrali potrebnih 528 milijonov evrov v letu 2021," je ključne rešitve predloga povzel poslanec Levice Miha Kordiš.

V soboto protest, ki opozarja, da sta volk in rjavi medved zavarovani živalski vrsti

Slovenske nevladne organizacije s področja zaščite živali in okolja ter številni posamezniki, ki pozorno spremljajo dogajanje okoli napadov medvedov in volkov na drobnico in druge rejne živali, organizirajo protest, ki bo v soboto, 31. avgusta, ob 11. uri potekal na Trgu republike v Ljubljani. Opozoriti želijo na številna dejstva, ki slovenski javnosti "zaradi pristranskosti nekaterih medijev in interesnih skupin ostajajo zamolčana".

Zakaj konservativci sovražijo demokracijo

Desnica v ZDA si desetletja prizadeva izničiti napredek, ki so ga družbena gibanja dosegla v prejšnjem stoletju. Več krat je že dokazala, da je pripravljena uničiti tudi demokracijo, da bi oligarhom omogočila ohranitev moči in bogastva. Pri tem v ne majhni meri izkorišča institucije, ki so del ameriškega političnega sistema. Demokracija je seveda več kot reprezantivna vlada, vladavina večine, volilna pravica, na spletni strani revije Jacobin piše Miles Culpepper, doktorski študent zgodovine na kalifornijski univerzi Berkeley. Bistvo prave demokracije je enakopravna distribucija moči v gospodarstvu in družbi, pa tudi močna zaščita manjšin in posameznika.

Kako se bodo Nemci spoprijeli s prihajajočo recesijo in česa bi se lahko naučili od njih?

JUTRI izide nova Mladina! To je njena naslovnica. Oblikoval jo je Damjan Ilić. Vabljeni k branju! #Mladina35 

Zakaj postavljamo ograje in zidove, če bi lahko gradili stanovanja?

Da so stanovanja čedalje bolj nedostopna, je popolnoma jasno. In to vsem, razen politikom, ki namesto stanovanj gradijo zidove in ograje – vse za varnost ljudi. Seveda nepremičninska kriza ni le slovenski problem, situacija je problematična tudi po svetu in pri naših sosedih.

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

Tokrat priporočamo 31. mednarodni festival Noči v stari Ljubljani, ki bo ponudil 34 dogodkov, koncert Boža Vreća, ki ga mnogi označujejo za novodobnega princa sevdaha, Festival neodvisne filmske produkcije - Filmmixer #6 pod geslom Združeni v smehu in prvinskosti,  3. Festival urbane kulture Slovenija - #FUKSi, na katerem bodo med drugim nastopili David Morales in norveški dvojec Röyksopp.

Proglas na Mladih levih

Rubrika PROGLAS na prvi notranji strani tednika Mladina, ozavešča bralstvo z ustvarjalnimi oglasi, posvečenimi aktualnim vprašanjem sodobne družbe, človeka in okolja, do katerih ne moremo ostati ravnodušni. Najdete pa jo lahko tudi na naši spletni strani. V več kot 20 letih se je zvrstilo več kot 1000 izvirnih rešitev za predstavitev številnih žgočih tem. Kakovost in prepoznavnost Proglasa potrjujejo številne prejete nagrade ali priznanja, doma in v tujini ter vabila na razstave. Po raziskavah med bralci Mladine pa se Proglas vselej uvršča med najbolj spremljane in cenjene rubrike našega (in vašega) tednika.

Suženjstvo je še vedno poslovni model

Avgusta leta 1619 je angleška ladja v kraj Point Comfort (na obali današnje ameriške zvezne države Virginija) pripeljala 20 Afričanov z območja današnje Angole. Potem, ko so stopili na ozemlje takrat še angleške kolonije, so jih prodali kot sužnje za delo na plantaži tobaka. O grozotah, storjenih nad sužnji iz Afrike, številni Američani danes nočejo govoriti, na spletni strani švicarske nacionalne RTV SRF piše Thomas von Grünigen. ZDA se vse do danes soočajo s suženjstvom kot temnim obdobjem svoje zgodovine. Številni temnopolti Američani se še vedno soočajo s strukturno in gospodarsko diskriminacijo. Zgodovinarji menijo, da bi morali obeležitev spomina na 400-letnico uvedbe suženjstva izkoristiti za okrepitev nacionalnega dialoga suženjstvu. Toda Američani raje kot o suženjstvu razpravljajo o svojih »junakih« s krovov vojaških ladij.

Ne quality, pač pa quantity time!

V zahodnih družbah od razsvetljenstva dalje namesto trpljenja na Zemlji in odrešenja po smrti v središče našega obstoja vse bolj postavljamo srečo ter zadovoljno in polno življenje posameznika. Zasledovanje sreče je opredeljeno celo v Deklaraciji neodvisnosti ZDA kot ena izmed temeljnih človekovih pravic.

Soočenje med plesno umetnostjo in vsakdanom

Murska Sobota bo med 28. in 31. avgustom središče mednarodnega plesnega dogajanja, saj bo v organizaciji Zavoda Flota potekal festival Front@ sodobnega plesa, ki bo štirinajsto leto zapored gostil tuje in domače ustvarjalce s področja sodobnega plesa. Na festivalu se bo zvrstilo 25 dogodkov, na katerih se bodo predstavili umetniki iz Avstrije, Madžarske, Francije, Nizozemske, Velike Britanije, Belgije, Italije, Izraela in Slovenije. Značilnost letošnjega programa je predvsem soočenje med plesno umetnostjo in vsakdanom, zato bodo skoraj vsi dogodki na prostem. 

Miti o borzah

Borze so danes mitološka mesta. Pričakovani dobički so merilo uspešnosti gospodarstva. Mediji vsak dan poročajo o gibanju indeksov in tečajev na borzah, pri čemer rast velja za dobro novico, padec pa za slabo. Dejansko je borza nekaj povsem drugega kot merilo uspešnosti gospodarstva. Je kazalec pričakovanj za prihodnje dobičke podjetij, katerih delnice kotirajo na borzi, na blogu Centra za ekonomske in politične raziskave v Washingtonu piše ekonomist Dean Baker. To po njegovih ni radikalna levičarska analiza borznih tečajev, ampak uradna definicija.

To je vse normalno

Predstavniki srbske manjšine na Hrvaškem opozarjajo na 12 primerov fizičnega nasilja nad Srbi v preteklih tednih. Zadnji dogodek, ki je služil kot povod za kar dva napada, je bila sredina nogometna tekma med beograjsko Crveno zvezdo in švicarskimi Young Boys.

Urbana kultura v Tobačni

Zadnji počitniški vikend bo ljubljansko Tobačno razgibal tretji Festival urbane kulture Slovenija #FUKSi, na katerem bodo 30. in 31. avgusta nastopili David Morales z ekipo Pure Oldies Goldies, norveška zvezdnika Röyksopp, DJ Zeds, ki bo v svoji Sladici gostil trnovskega raperja Klemna Klemna in švedsko pevko Marino Martensson.

Umrl je umetnik Zmago Modic, ki je okrasil novoletno Ljubljano

V 66. letu starosti je umrl slikar in vsestranski umetnik Zmago Modic. Javnosti je verjetno najbolj znan kot avtor vsakoletne decembrske svetlobne okrasitve Vesoljna Ljubljana.

Ko vam dostavna služba prinese telefon, ki ga niste naročili

BBC poroča o novi goljufiji, ki postaja pogostejša v Veliki Britaniji – žrtve poročajo, da se začne tako, da vam dostavna služba na dom prinese vrhunske in najnovejše telefone, ki jih sploh niste naročili. 

Šarčevo vlado podpira polovica vprašanih, njegova stranka pa je še vedno v vodstvu

Aktualna vlada je po izsledkih ankete, ki jo je za POP TV opravil inštitut Mediana, izgubila nekaj podpore. Vlado podpira 51,6 odstotka vprašanih, 15,5 odstotka je neopredeljenih, 32,9 odstotka pa ji nasprotuje. Med strankami LMŠ z 18,8 odstotka podpore povečuje prednost pred SDS z nekaj več kot 15,6 odstotka podpore vprašanih, poroča POP TV.

Nikar se ne zanašajmo na bogataše!

Dobrodošli v filantrokapitalizem, kjer bogati – od Priscille in Marka do Billa in Melinde – ustanavljajo fundacije, preko katerih financirajo reševanje družbenih problemov. Pri nas se skozi delovanje NVO še vedno kaže soroševska utopistika, podjetja tekmujejo v "dobrih delih", iluzija o tehnološki nevtralnosti je z Googlovimi sredstvi financirala celo naš Parlameter.

Umrl igralec Milan Štefe, dolgoletni član Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) 

Umrl je igralec Milan Štefe, dolgoletni član Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), v katerem je ustvaril več kot 50 vlog. Star je bil 59 let. V MGL je bil zaposlen od leta 1989, v tem času je prejel Severjevo nagrado in leta 1993 tudi Borštnikovo nagrado. Veliko je sodeloval z drugimi gledališči, nastopal pa je tudi v filmih.

Kje boste danes ob 16. uri?

Danes, 26. avgusta, ob 16. uri bo na Trgu republike (nasproti slovenskega parlamenta) potekal shod za zaščito Amazonskega pragozda, ki nenadzorovano gori že več tednov. Amazonski pragozd imenujemo tudi pljuča planeta, saj ustvari okoli 20 odstotkov kisika na planetu, sicer pa je omenjeni pragozd že desetletja talec človeške sle po denarju, a tako intenzivne deforestacije in požarov ni bilo že od leta 2013. Samo med januarjem in avgustom je bilo v Amazoniji zabeleženih skoraj 73.000 požarov, medtem ko so jih v celotnem lanskem letu našteli 37.759. V primerjavi z lani, je število požarov na območju naraslo za 83 odstotkov. 

Napeta bitka s časom

V Kinodvoru bo od 30. avgusta dalje na ogled psihološki triler 112, navdihnjen s posnetkom resničnega klica v sili, ki občinstvo popelje na napeto potovanje, čeprav se ne premakne iz klavstrofobičnega klicnega centra. Gre za celovečerni prvenec danskega režiserja Gustava Möllerja, ki je lani prejel več festivalskih nagrad.

Radio Mladina: Kakšen človek nasprotuje gradnji otroškega igrišča?

Novinar Mladine Jure Trampuš se sprašuje, kaj si misliti o ljudeh, ki zaradi ljubega miru nasprotujejo gradnji otroškega igrišča. Prisluhnite pogovoru, več pa v novi številki Mladine! >> #Mladina34 

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/669402518&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Pljuča planeta gorijo in po vsem svetu bi morali biti vključeni alarmi

Amazonski pragozd že tri tedne gori. Tako imenovana pljuča planeta, ki ustvarjajo okoli 20 odstotkov kisika na planetu, so sicer že desetletja talec človeške sle po denarju, a tako intenzivne deforestacije in požarov ni bilo že od leta 2013. Samo med januarjem in avgustom je bilo v Amazoniji zabeleženih skoraj 73.000 požarov, medtem ko so jih v celotnem lanskem letu našteli 37.759. V primerjavi z lani, je število požarov na območju naraslo za 83 odstotkov.