-
19. 7. 2019 | Družba
Julij obeležuje največja kolesarska dirka, francoska pentlja Tour de France. Priljubljenost dirke je tudi v naših krajih precejšnja. Lani je predsednik države orgazmično tvital ob uspehih Primoža Rogliča, letos pa ob njegovi odsotnosti v ospredje postavlja svojo ljubezen do športnega načina življenja in spremljanja športnih tekmovanj v neposrednem prenosu.
-
19. 7. 2019 | Kultura
Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V sklopu RE.SET Europe Tour 2019 v Maribor in Ljubljano prihaja kolumbijski DJ Brain, v Gala hali bodo v okviru serialke Swaguljčica nastopili DVMIR, Borka, Mondijale, v K4 pa na zaključnem K4DNB dogodku sezone Wooga, Fornax, Sub Tera, Sari, Dub_Tone in Rak3ta.
-
18. 7. 2019 | Družba
Ob pripravi morebitnih sprememb kazenskega zakonika bo ministrstvo za pravosodje preverilo tudi ustreznost ureditve kazenskega dejanja posilstva. Predlogi rešitev naj bi bili oblikovani še letos, a pred spremembami je potrebna temeljita analiza področja, opozarjajo na ministrstvu. V teh okvirih zato načrtujejo analizo kazenskih zadev, pravnomočno zaključenih v kazenskem postopku, predvsem tistih v zvezi s kaznivimi dejanji posilstva, spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe.
-
18. 7. 2019 | Svet
Disneyjeva dedinja je presenečena nad slabimi plačami zaposlenih v Disneylandu
Abigail Disney, vnukinja soustanovitelja podjetja Disney, je javno kritizirala predsednika uprave podjetja Boba Igerja, ki je lani zaslužil 65,6 milijona dolarjev, potem ko je ugotovila, da imajo zaposleni tako nizke plače, da so prisiljeni iskati hrano po smetnjakih, poroča Independent. Potem, ko je prek Facebooka dobila anonimno sporočilo o nizkih plačah zaposlenih, se je odločila skrivno obiskati zabaviščni park Disneyland v Kaliforniji.
-
18. 7. 2019 | Družba
Senat progresivne nemške prestolnice je prejšnji mesec sprejel zakon, ki prepoveduje dvig najemnin 1,5 milijona stanovanj za obdobje 5 let. Deželna vlada je zdaj, po desetletjih privatizacije, od privatne nepremičninske družbe Deutche Wohnen odkupila 670 stanovanj na znameniti Karl-Marx-Allee (da, cenimo simboliko!).
-
18. 7. 2019 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote
Tokrat priporočamo razstavo slik Mihe Štruklja z naslovom Alter ego mest, ki so nastale na podlagi raziskovanja prostorov in ljudi kitajskih oziroma tajvanskih mest, koncert zasedbe KALU & The Gradient, ki je lani pri založbi Stiropor izdala debitantsko ploščo Get Well Soon, festival Dobimo se pred Škucem, na katerem se bo letos zvrstilo kar 47 različnih dogodkov, uprizoritveni koncert Songs Of Wars I Have Seen na tekste Gertrude Stein in glasbo nemškega skladatelja Heinerja Goebbelsa.
-
17. 7. 2019 | Družba
Primer: formula za določitev standardne pisarniške temperature je bila razvita v šestdesetih letih in za izhodišče jemlje srčni utrip v mirovanju povprečnega človeka. A nedavna nizozemska študija ugotavlja, da je utrip mlade ženske, ki opravlja lažje pisarniško delo, bistveno nižji od standardne vrednosti za moške, ki opravljajo isto dejavnost. Formula lahko stopnjo ženskega utripa preceni tudi do 35 odstotkov, kar pomeni, da so današnje pisarne v povprečju lahko tudi do pet stopinj prehladne za ženske.
-
17. 7. 2019 | Politika
Ursula von der Leyen: "Želim enotno in močno Evropo"
Evropski parlament je s tesno večino izvolil Ursulo von der Leyen na mesto nove predsednice Evropske komisije. Na tajnem glasovanju v Strasbourgu je nemško krščansko demokratko podprlo 383 evropskih poslancev, 327 jih je bilo proti in 22 vzdržanih. "V demokraciji je večina večina," je na novinarski konferenci komentirala pripombo novinarja, da je bila izvoljena s tesno večino le devetih glasov.
-
17. 7. 2019 | Družba
Dokler bo ŠOS upravljala s študentskim denarjem, ne bo bistvenih sprememb
V četrtek so poslanci z 88 glasovi potrdili zadnji popravek k noveli Zakona o skupnosti študentov. V začetku letošnjega poletja je spremembe v zakonodajni postopek vložila Slovenska demokratska stranka. Kot so razložili, je bila novela vložena predvsem zaradi razkritij v oddaji Tarča. Oddaja je izpostavila vrsto spornih praks delovanja različnih študentskih organizacij in t. i. študentskih klubov, na katere smo pred časom opozarjali tudi mi. Politika je na prvi pogled naredila korak v pravo smer: Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) bo po novem podvržena zakonu o javnem naročanju, zaostruje se računovodsko poročanje, zakon pa ŠOS tudi eksplicitno opredeljuje kot osebo javnega prava pri zakonih, ki se nanašajo na nadzor in poslovanje.
-
17. 7. 2019 | Svet
Izpad sistema Galileo odraža šibkost Evrope v vesolju
Evropski satelitski sistem Galileo, ki naj bi v prihodnje konkuriral ameriškemu sistemu GPS, že od petka ne deluje, je sporočila agencija, ki bdi nad njegovim delovanjem. Galileo je od decembra 2016 v pilotni fazi. Naprave, ki uporabljajo njegov signal, so se v obdobju, ko sistem ne deluje, preklopile na GPS.
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Uvodnik
Visoki funkcionarji te države naj bi bili tudi razmišljevalci. Od predsednika računskega sodišča bi na primer pričakovali, da bo razmišljal o prihodnosti, da bodo torej poročila računskega sodišča na primer že merila ogljični odtis naložb države. Taki so namreč po Evropi predsedniki računskih sodišč. Ne vsi, veliko pa jih je takih. Najznamenitejši med njimi je sir John Bourn, dolgoletni predsednik britanskega računskega sodišča (do leta 2008), ki je uvedel nenavadne revizije vrtcev, vlakov, muzejev in podobnega in povzročil pravo revolucijo po vsem svetu. Britansko računsko sodišče se je takrat prenehalo ukvarjati zgolj z vprašanjem, ali je bil vsak funt pravilno porabljen, ampak se je spraševalo tudi o tem, kako zadovoljni so na primer otroci, ko obiščejo galerijo Tate. Se dobro počutijo? Ali razumejo napise, ki so pod eksponati? Kaj naredijo, če jim je dolgčas? Predvsem pa se je računsko sodišče z Bournom začelo ukvarjati z vprašanjem, zakaj sploh je država, kaj je njen namen.
-
17. 7. 2019 | Kultura
Peta sezona koncertnega cikla Selekcija
Poletne mesece pred ljubljansko Mestno hišo bo že peto leto zapored popestrila serija koncertov na prostem #Selekcija, ki predstavlja "sodobno robno elektronsko glasbo domačih ter tujih izvajalcev in izvajalk." S koncertnim ciklom elektronsko glasbo predstavljajo zunaj komercialnega in klubskega konteksta ter jo približujejo širši publiki v koncertni različici. Letošnjo Selekcijo je 20. junija odprla Perera Elsewhere, v Berlinu živeča britanska vokalistka, producentka in DJ-ka šrilanških korenin.
-
16. 7. 2019 | Svet
"Pojdite nazaj domov," so bile besede, s katerimi je predsednik ZDA Donald Trump na Twitterju napadel kongresnice iz vrst demokratov. S komentarjem, ki je priklical v spomin njegovo izjavo o "usranih državah", je pospremil tri sovražne tvite, ki so (sicer neimenovane) kongresnice pošiljali "nazaj v popolnoma uničene in kriminala polne kraje, od koder so prišle". Po vsesplošnem ogorčenju je Trump novinarjem zatrdil, da njegove izjave niso niti najmanj rasistične, da so v resnici rasistke napadene kongresnice, ki mu z "ostudnimi dejanji" in "umazanimi jeziki" dolgujejo opravičilo.
-
16. 7. 2019 | Družba
Vse več destinacij od Barcelone do Balija se utaplja v turistih. Popularna mesta se s hordami obiskovalcev soočajo različno. V Benetkah in Dubrovniku omejujejo vstop velikim križarkam, Amsterdam je med drugim zvišal turistično takso, Machu Pichu pa omejil število obiskov na dan.
-
16. 7. 2019 | Svet
Elita z zasebnih šol vodi Združeno kraljestvo
Avtorji raziskave organizacije Sutton Trust in komisije za družbeno mobilnost so preučili izvor 5000 ljudi, ki so na visokih položajih v Združenem kraljestvu. Tako so ustvarili sliko, kdo vodi to državo v letu 2019. Ta je pokazala, da je to ozka skupina ljudi, ki sodijo med 7 odstotkov prebivalcev, ki so obiskovali zasebne šole, in 1 odstotek tistih, ki so diplomirali na elitnih univerzah Oxford ali Cambridge, poroča Open Democracy. Prevladovanje članov te elite je najbolj očitno v politiki, posebej izstopajoče je njihovo število med lordi, ki sedijo v lordski zbornici, drugem domu britanskega parlamenta.
-
16. 7. 2019 | Kultura
Prva reška retrospektiva Vlada Marteka
V Muzeju moderne in sodobne umetnosti Reka (MMSU) je do 8. septembra na ogled Razstava z več naslovi, prva retrospektivna razstava Vlada Marteka, hrvaškega konceptualnega umetnika in tudi člana zagrebške Grupe šestorice avtora (1975–1978). Razstava je nastala v sodelovanju med Muzejem in galerijami mesta Ljubljane (MGML) in MMSU Reka, ki sta jo skupaj pripravili kuratorici Alenka Gregorič in Ksenija Orelj. Razstava, ki je del programa Reka 2020 – evropska prestolnica kulture, bo februarja leta 2020 na ogled še v Mestni galeriji Ljubljana.
-
15. 7. 2019 | Politika
Slovenski volivci naklonjeni povezovanju strank
V julijski javnomnenjski raziskavi Vox populi so preverjali naklonjenost volivcev morebitnemu povezovanju političnih strank. Povezovanju so naklonjeni zlasti volivci koalicijskih SAB, DeSUS in SMC ter največje parlamentarne stranke SDS. Potencialni volivci LMŠ pa so najbolj naklonjeni združitvi z DeSUS, piše STA.
-
15. 7. 2019 | Družba
Medtem ko se Trump gre trgovinske vojne in izstopa iz globalnih sporazumov, se drugje po svetu dogajajo največji prostorgovinski dogovori v zgodovini.
-
15. 7. 2019 | Kultura
Teden fantastičnih filmov z vinsko spremljavo
Od 16. do 20. julija bo v Ljutomeru in letos prvič tudi v Ormožu potekal 15. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki ga je ameriška revija MovieMaker uvrstila med 30 najboljših žanrskih festivalov na svetu. Ponudil bo rekordnih 35 celovečernih filmov, 13 dokumentarcev in 33 kratkih filmov iz 35 držav. Častna gosta festivala bosta režiser Sam Firstenberg (Ameriški ninja) in igralka Christina Lindberg, ena najznamenitejših ikon eksploatacijskega filma sedemdesetih let in muza Quentina Tarantina, ki bosta na zaključni prireditvi prejela nagradi za izjemne prispevke k žanrski kinematografiji, poklonili pa se jima bodo tudi s posebnima retrospektivama,
-
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Politika
Boj za najnižje plače je boj za preživetje. Za človekovo dostojanstvo in za kolikor toliko normalno zadovoljevanje osnovnih potreb. Boj za najvišje plače pa je navadno zgolj boj za status in ugled ter na drugi strani povzroča revščino. Družba, v kateri se ugled meri z višino plače, je tudi družba revnih. Zdaj je tako: številni iz najbolje plačanih poklicnih skupin, od županov, zdravnikov, tožilcev, sodnikov pa vse do poslancev, revizorjev in drugih funkcionarjev, ki z golim preživetjem nimajo težav, so zaradi povišanja minimalne plače in zaradi decembrskega dogovora med vlado Marjana Šarca in sindikati javnega sektorja užaloščeni in prizadeti. Njihovi predstavniki že od februarja pošiljajo dopise in pozive, obiskujejo kabinet predsednika vlade in pristojno ministrstvo za javno upravo v želji, da bi jim vladajoča koalicija popravila »plačna nesorazmerja«. Želijo si višje plače, zato da bi se povečale razlike med njimi in preostalimi, slabše plačanimi državnimi uradniki.
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Družba
Nadia Molek (1979) čuti pripadnost dvema domovinama. Rodila se je v Buenos Airesu, tam je preživela večino življenja in na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu tudi diplomirala iz antropologije. Že v otroških letih se je za nekaj let preselila v Slovenijo, v rodno deželo starih staršev, ki so se izselili v Argentino. Zdaj se je tukaj ustalila in si ustvarila družino. Ker so ji bili med bivanjem v dveh državah predstavljeni različni vidiki slovenstva, je že zgodaj začela prevpraševati svoj izvor in narodno pripadnost. V raziskovalnem delu se zato z vidika antropologije ukvarja z vprašanjem narodne identitete Slovencev v Argentini, nagrajeno diplomsko delo pa je pod pokroviteljstvom Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU razširila v monografijo Biti Slovenec v Argentini: kompleksnost identitetnih procesov argentinskih Slovencev. V knjigi se na podlagi analize družbeno-kulturnih in zgodovinsko-političnih okoliščin ukvarja z vprašanjem, kako potomci slovenskih izseljencev vzpostavljajo identiteto v argentinskem kontekstu. Diskurz o slovenskih priseljencih v Argentini je sicer še vedno osredotočen predvsem na dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej, Nadia Molek se pri raziskovanju slovenstva v Argentini posveča razlikovanju med različnimi izseljenskimi valovi in primerjavi vzpostavljanja identitete pri vsakem od njih.
-
12. 7. 2019 | Mladina 28 | Kultura
Kitarista – Lukas in Micah, sinova country zvezdnika Willieja Nelsona – sta se kar odbijala od odra. Kot da sta na trampolinu. Poskakovala sta in hotela ostati v zraku, lebdeti, se stegniti v distorzijski trans. Nedaleč od njiju je stal še en kitarist, ki prav tako kar ni vedel, kaj naj s kitaro, ki je itak izgledala kot podaljšek njegovega orgazmičnega, hedonističnega telesa. Zarasla se je vanj – tako kot so se bobni zarasli v bobnarja, kot so se tolkala zarasla v tolkalca in kot se je ta kvintet, ta kalifornijski bend, imenovan Promise of the Real, naravnost telepatsko zarasel v Neila Younga, ki je prejšnjo soboto žarel sredi odra v münchenski Olimpijski dvorani (Olympiahalle), ves napet, nemiren, maničen, razmršen in zgoščen, rocker pri štiriinsedemdesetih, obrnjen proti članom spremljevalnega benda, zlit in zbit z njimi, kot da brez njih ne more več živeti. In kot da hoče to, kar počne, početi do konca svojega življenja. In kot da hoče to početi tudi po koncu svojega življenja.
-
12. 7. 2019 | Družba
Vsi so bernie - razen Bernieja?
Anketa CNN kaže, da je Sandersu padla podpora volivcev, in sicer ga uvrščajo ne le za Bidena, pač pa tudi za Harris in Warren. Washington Post ugotavlja, da ni več kaj storiti, CNN namiguje, da je konec sanj o 2020. Hkrati anketa medijev Washington Post (!) in ABC News nakazuje, da mu podpora – raste; čvrsto zaseda drugo mesto med demokrati.
-
12. 7. 2019 | Kultura
Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V splitskem Parku Mladeži bo od 12. do 14. julija potekal festival Ultra Europe, na katerem bodo med drugimi nastopili Swedish House Mafia, Above & Beyond, Adam Beyer, Afrojack, Alesso, Armin van Buuren, Carl Cox, v Tolminu Butik Festival, Klub Tiffany in Monokel bosta v okviru Ghosting serialke gostila ameriškega DJ-ja Chrisa Cruseja, v K4 pa bo potekal zaključek sezone rezidenčnih ekip Sezam in Synaptic.
-
11. 7. 2019 | Svet
Na današnji dan pred štiriindvajsetimi leti se je pričela ena najstrahotnejših tragedij sodobne evropske zgodovine, zaradi katere je življenje izgubilo več kot 8300 Bošnjakov, še več življenj pa je (bilo) uničenih. Za usmrčenimi, večinoma moškimi, pa tudi ženskami in otroki, so namreč ostali svojci brez družine, doma, sosedov, brez zadoščenja človeške potrebe, da se od (trupla) umrlega poslovimo, in brez priznanja, da je šlo za genocid.
-
11. 7. 2019 | Družba
Smrt je v večini kultur nedotakljiv dogodek, ki ga spremljajo razni običaji. Čeprav se nas večina ne sprašuje, kako okolju prijazno je umreti, smrt predstavlja resen okoljski problem, ki ga bo v prihodnosti vse bolj pomembno nasloviti.
-
11. 7. 2019 | Družba
Ivo Goldstein: Ustaši so bili izdajalci hrvaškega naroda, bili so najslabši Hrvati
"Nikakršna relativizacija zločinskega značaja NDH ni mogoča," še dodaja Ivo Goldstein, sicer eden najboljših poznavalcev hrvaške polpretekle zgodovine, v pogovoru za posebno edicijo MLADINA INTERVJU 2019. Leta 2001 je z očetom Slavkom Goldsteinom, znanim založnikom, zgodovinarjem in politikom, napisal knjigo Holokavst v Zagrebu, deset let pozneje pa je v njunem soavtorstvu izšla še knjiga Jasenovac in Bleiburg nista isto. Letos je izdal novo knjigo o Jasenovcu, doslej najobsežnejšo o tej temi.
-
11. 7. 2019 | Politika
'Trendovska' prenova identitete UL
Konec maja je senat UL potrdil predlog o spremembi celostne grafične podobe Univerze v Ljubljani. Potreba po menjavi podobe naj bi nastala na podlagi strokovnega mnenja o obstoječi podobi univerze. "Univerza v Ljubljani mora prenoviti identiteto in poenotiti sporočanje na nivoju univerze in članic, kar bo pripomoglo k identifikaciji študentov in zaposlenih iz UL ter izboljšalo njeno mednarodno prepoznavnost," je zapisano v gradivu za sejo senata. "Razširjen nabor navodil za uporabo identitete, oblikovalskih predlog in novih materialov bo izboljšal uporabniško izkušnjo in dvignil kakovost storitev UL." Informacija o spremembah je doživela burne odzive, med drugim tudi spletno peticijo zaposlenih na UL proti prenovi.
-
11. 7. 2019 | Svet
Kako se je Amazon naučil, kaj hočemo
Amazon 35 odstotkov vseh izdelkov proda na podlagi priporočil, ki jih za posamezne kupce osebno izračuna računalniški program, ugotavljajo analitiki družbe McKinsey. Pri tem spletnem trgovcu, ki je letos star 25 let, so že hitro po ustanovitvi začeli kupcem predstavljati osebna priporočila, ki jih na podlagi podatkov izbere računalnik. Algoritem, ki to omogoča, je razvil Greg Linden. Kar je razvil s svojimi sodelavci, je osnova za današnja priporočila izdelkov uporabnikom spleta.
Iskanje brez piškotkov ni možno
