• Darja Kocbek

    21. 8. 2018  |  Svet

    Negotove oblike dela so rezultat odločitev podjetij in politikov

    Ko se v šoli učimo o industrijski revoluciji, slišimo veliko o tovarnah, parnem stroju, morda o statvah. Učimo se, da so tehnološke inovacije prinesle družbene spremembe in so radikalno spremenile način dela. V sodobnem gospodarstvu na enak način obravnavamo pametne telefone, umetno inteligenco, aplikacije. Nezadržen razvoj tehnologije naj bi bil odgovoren za izginjanje tradicionalnih oblik dela, ukinjanje zaposlenih z redno plačo, ki jih nadomeščajo pogodbeni sodelavci, svetovalci in začasno zaposleni. To ni res, v New York Timesu piše Louis Hyman, izredni profesor na univerzi Cornell.

  • Damjana Kolar

    21. 8. 2018  |  Kultura

    Simfonija strasti

    V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 21. in 22. avgusta ob 20.00 v okviru 66. Ljubljana Festivala gostoval  Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga z baletno predstavo Čajkovski. Pro et Contra, ki je bila premierno uprizorjena 22. julija 2016 in skozi ples predstavlja čustveni, predvsem pa umetniški svet velikega ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega. S to predstavo je Eifmanu uspelo na odru tako rekoč materializirati nesmrtno glasbo Čajkovskega in s koreografijo izraziti simfonijo strasti.

  • Perica Rajčić

    20. 8. 2018  |  Svet

    Grčija po osmih letih izstopa iz programa pomoči

    Svetovna finančna, gospodarska in socialna kriza se je dotaknila tako razvitih kot manj razvitih držav v EU večinoma zaradi visokega javnega dolga in proračunskega primanjkljaja. Varčevalni ukrepi in strukturne reforme na področju javnih financ so bile opozorilo vsem državam, kaj se lahko zgodi, če ti kazalci presegajo postavljene maastrichtske konvergenčne kriterije. Grčija, ki danes velja za nekakšnega ''evropskega bolnika '', pravzaprav nikoli ne bi smela postati članica evroobmočja, saj pred vstopom v resnici niti ni izpolnjevala konvergenčnih maastrichtskih kriterijev. Prave podatke oz. stanju financ so Grki s pomočjo investicijske banke Lehman Brothers takrat spretno prikrivali in tako zavajali evropsko skupnost z namenom vstopa v evroobmočje leta 2001.

  • IJ

    22. 8. 2018  |  Družba

    "Novinarji, izostrite svoje novinarsko pero še bolj kot do zdaj!"

    Najprej moje čestitke Marjanu Šarcu in vsem, ki vam je uspelo, da smo dobili novega predsednika vlade! In uspešno delo naprej 13. septembra in potem še naprej vsa štiri leta!

  • Darja Kocbek

    20. 8. 2018  |  Svet

    Kdor stavi na sankcije, mora vedeti, da se spušča v igro z negotovim izidom

    Sankcije niso ne vojna ne mir, ampak vsakega nekaj. Zaradi tega jih je treba v mednarodni politiki uporabljati previdno, smiselno in z občutkom za pravo mero. Na prvi pogled ne povzročajo prelivanja krvi, videti so tudi stroškovno učinkovitejše kot oboroženi spopad. Toda njihove učinke je mogoče predvideti samo na začetku. Kdor stavi na sankcije, ne sme pozabiti na zakon nepredvidljivih posledic, v die Welt piše Michael Stürmer. Novice, ki jih v zadnjih tednih in dneh slišimo o Iranu in Turčiji, ponujajo celoten spekter dokazov, da so sankcije nevarne in je redko mogoče predvideti njihove posledice.

  • Damjana Kolar

    20. 8. 2018  |  Kultura

    Poezija in vino na Ptuju

    Na Ptuju bo od 22. do 25. avgusta potekal 22. mednarodni festival Dnevi poezije in vina, na katerem se bo zvrstilo več kot 55 brezplačnih dogodkov. Sodelovalo bo 22 pesnikov in pesnic iz 16 držav, ki sta jih izbrala letošnja selektorja britanski pesnik in urednik Rod Mengham, ki bo tudi sam nastopil na festivalu, ter slovenski pesnik, pisatelj, urednik in prevajalec Aleš Šteger. Festival je od leta 2014 del evropske pesniške platforme Versopolis, ki jo podpira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije

  • IJ, STA

    17. 8. 2018  |  Politika

    Marjan Šarec zaprisegel kot novi predsednik vlade

    Na tajnem glasovanju v državnem zboru je Šarca podprlo 55 poslancev. Ob zaprisegi se je zahvalil za podporo in dejal, da bo namenil vse moči za to, da bo bolje vsem.

  • IJ, STA

    17. 8. 2018  |  Svet

    Več kot 350 ameriških medijev proti medijski vojni predsednika Trumpa

    Trump za lažne novice pogosto označuje prispevke, ki so kritični ali ki vsebujejo zanj škodljive informacije. Ne malokrat pa je medije tudi že označil za sovražnike ljudstva. Po njegovi presoji časnik  New York Times propada, pri televiziji CNN pa so zaposleni lažnivci. Občasno tudi osebno napade novinarje na novinarskih konferencah ali preko Twitterja. Spomnimo, da je bil novinarjem New York Timesa in CNN večkrat onemogočen dostop do tiskovnih konferenc Bele hiše. Konec julija letos je bil dostop do tiskovne konference onemogočen tud CNN novinarki iz Bele hiše.

  • Grega Repovž

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Politika

    Sreča za vse

    »Onkraj razumnega dvoma je, da ta vlada ne bo stabilna, uravnotežena, razvojna in reformna. Žal bo politično pristranska, retrogradna, reformno, razvojno in projektno neučinkovita ter po večinskih ocenah političnih poznavalcev kratkotrajna.« Te besede so ta teden v svojem pismu zapisali dolgoletni podporniki SDS in Janeza Janše, Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Romana Jordan, Matej Avbelj in Tomaž Zalaznik. In nadaljevali: »Kot ena od skrajno levih vlad bo nesposobna vzpostaviti za Slovenijo vzdržne prijateljske odnose z vladami sosednjih držav Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Italije, pa tudi z vladami osrednjih držav EU Nemčije in Francije ter z ZDA kot voditeljico evro-atlantske obrambne zveze.«

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Družba

    Na balonu in brez kompasa

    Če človek pogleda okoli sebe, dobi občutek, da se je znašel v letu 2007. Nikjer sledov o kakšni krizi ali previdnosti, gospodarska rast je visoka, dobički rekordni. Banke so polne denarja, le da si ga tokrat niso po nizkih obrestih sposodile v tujini, temveč jim ga je še ceneje zagotovila država. Krediti in dobički so zagnali rulete »kazino kapitalizma«, po državi pa vznikajo gradbene jame, ki jih koplje nova generacija nepremičninskih baronov, odločenih, da bodo zaslužili s prodajami nepremičnin. Rabljena stanovanja se kopičijo v rokah zasebnikov, ki so jih pripravljeni preplačati, da jih bodo naprej prodali še dražje ali pa oddali za visoke najemnine. Ob pasivnosti države je trg prevzel pobudo; posledica je pregrevanje nepremičninskega balona, ki razkriva stare pomanjkljivosti slovenske ureditve na tem področju.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Družba

    Ramin Shadani, begunec

    Ramin Shadani je v Slovenijo pribežal iz Irana z devetnajstimi leti. Danes, slabih deset let kasneje, je uspešno končal magistrski študij na strojni fakulteti, ima stabilno službo ter celo svoje podjetje. Pred dnevi je na povabilo evropske komisije bruseljski javnosti predstavil ovire in priložnosti, s katerimi se srečujejo begunci pri vstopu na trg dela v novih domovinah. Prepričan je, da imajo vsi begunci v Sloveniji možnost pridobiti izobrazbo in delo, a se morajo zavestno odločiti za to težko pot, ki zahteva veliko truda, energije, vztrajnosti … In potrpljenja. Zgolj na status begunca, v njegovem primeru politični azil, je Shadani čakal kar dve leti.

  • Damjana Kolar

    17. 8. 2018  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? Na Letnem vrtu in v Gala hali bo potekal Poletni rx:tx beatniški zbor, na katerem se bodo s 30-minutnimi seti predstavili: Bakto, Borka, .čunfa, Felis Catus, Junker, Krilc, Peglasus, Shao, Some1Else, Šuljo, TizTiz, Tschimy, Whynnel, v Čezsoči pa lahko obiščete festival elektronske glasbe od:vod, kjer bodo na dveh odrih med drugim nastopili: Alex Picone, Avos, Gene On Earth, Melina Serser, Miki, Nicola Kazimir, Rama NYC, The Ghost.

  • Damjana Kolar

    16. 8. 2018  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo odprtje razstave Zlato kitajskih cesarjev. Zlati predmeti iz obdobja Wanli dinastije Ming – zbirka Dong Bo Zhai, festival MotörCity, na katerem bodo nastopili: Laurence Jones, Popa Chubby, Hamo & Tribute 2 Love, Stray Train, The Brew, The Bad Flowers, The New Roses in drugi, koncert bosanske zasedbe Divanhana, ki so jo leta 2009 ustanovili študenti sarajevske Akademije za glasbo.

  • IJ, STA

    15. 8. 2018  |  Svet

    Več kot 300 duhovnikov v Pensilvaniji desetletja zlorabljalo otroke

    Velika porota v ameriški zvezni državi Pensilvanija je v torek razkrila seznam s 301 duhovnikom iz šestih škofij v tej državi, ki naj bi zlorabili več kot tisoč otrok.  Poročilo temelji večinoma na lastnih, tajnih dokumentih Cerkve, ki so bili vključeni v več kot dve leti trajajoči raziskavo, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočil generalni tožilec v Pensilvaniji Josh Shapiro. "Prikrivanje je bilo zelo sofisticirano. Ves čas so voditelji Cerkve vodili zapise o zlorabah in jih prikrivali," je povedal.

  • Darja Kocbek

    14. 8. 2018  |  Svet

    Vse več starejših Američanov je v bankrotu

    Zniževanje pokojnin, rast izdatkov za zdravstvo, premalo prihrankov so signali, ki že nekaj let sporočajo, da Američani v starosti ne morejo več kot včasih pričakovati lagodnega življenja. Nova raziskava po poročanju New York Timesa je pokazala, da je danes delež 65-letnikov in starejših, ki so prisiljeni razglasiti osebni stečaj, tri krat večji kot leta 1991. Med vsemi Američani je dvig deleža tistih, ki bankrotirajo, še precej večji.

  • Dominik Šik Vukovič

    14. 8. 2018  |  Svet

    Italijansko izkoriščanje sezonskih delavcev

    Italijansko javnost sta pretresli prometni nesreči v katerih je življenje izgubilo 16 sezonskih delavcev. V obeh primerih je šlo za popolnoma enako dinamiko - trk kombija s tovornjakom. Povedano drugače: šlo je za zasužnjene, podplačane. izmučene delavce, nagnetene v kombiju, ki jih prevaža s polja, kjer so obirali paradižnik. Dejstvo, da so bili sezonski delavci, ki so v nesreči umrli, priseljenci ni pomembno, saj je krivec za njihovo smrt sistem, ki v želji po nenehni rasti stiska, izčrpava in zateguje na vseh mogočih ravneh.

  • Damjana Kolar

    14. 8. 2018  |  Kultura

    Urbane subkulture ponovno v Tobačni

    Festival Urbano Dejanje, ki že tri leta uspešno povezuje raznolikost urbanih subkultur, se po lanskem gostovanju na Kongresnem trgu, vrača na Tobačno ulico v Ljubljani. Festivalsko dogajanje, ki bo potekalo med 21. in 25. avgustom, bo med drugim ponudilo sejem mladih ustvarjalcev, večerne koncerte in nočno klubsko dogajanje v K4.

  • Darja Kocbek

    13. 8. 2018  |  Svet

    Diskriminacija žensk je še vedno globoko ukoreninjena v japonsko družbo

    Vodstvo medicinske fakultete v Tokiu, ki je ena od najbolj prestižnih medicinskih fakultet na Japonskem, je priznalo, da so več kot deset let prirejali rezultate sprejemnih izpitov, da bi manj žensk izpolnilo pogoje za vpis in bi tako izobrazili več zdravnikov kot zdravnic. Na fakulteti so poročila medijev o teh manipulacijah najprej odločno zavračali, potem, ko so jih potrdili odvetniki, ki so sodelovali v preiskavi, pa so sporočili, da tega ne bi smeli početi, in zagotovili, da bodo naredili vse, da se to v prihodnje ne bo več dogajalo.

  • Damjana Kolar

    13. 8. 2018  |  Kultura

    Preplet tekstilne tradicije in sodobne umetnosti

    Po mali pregledni razstavi Socialdress bo od 13. do 29. avgusta na domačiji Kokotovih v osrčju Kozjanskega parka na ogled še mini pregledna razstava sodobne vizualne umetnice Marije Mojce Pungerčar, na kateri bo predstavljen izbor del, za katere je značilno ukvarjanje s tekstilom in ročnimi deli.

  • Darja Kocbek

    13. 8. 2018  |  Svet

    Nemci bi znižali otroški dodatek za tujce

    V Nemčiji se zaostruje razprava o otroškem dodatku za tujce. Glavni razlog za to je povečanje števila prejemnikov iz Vzhodne Evrope in Balkana. V nekaterih občinah so prepričani, da ljudje iz drugih držav namerno prihajajo v Nemčijo, ker si s tem zagotovijo bistveno višji otroški dodatek, kot da dobijo doma, poroča Die Welt. Nemčija želi problem reševati na ravni EU spremembo zakonodaje, pri evropski komisiji in v evropskem parlamentu v Bruslju pa za to nima podpore.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Pravica ne vedeti

    Čeprav nam internet daje občutek, da lahko v vsakem trenutku izvemo vse o aktualnem dogajanju ne le v neki državi, ampak celo v nekem mestu na tem svetu, dejansko razen res aktivnih prebivalcev širša javnost že v Evropi nima dostopa do dogajanja, kaj šele v svetu. Žal so za to krivi kar mediji oziroma kar je od njih v tem pogledu ostalo (in seveda razmislek države, zakaj mora nujno podpirati medije). Odkar so velike medijske hiše – z nacionalno radiotelevizijo vred – oklestile svoje dopisniške mreže, celotna slovenska medijska krajina ne premore niti enega dopisnika iz Afrike, na primer. Barvitega globalnega dogajanja skozi slovenske medije dejansko sploh ne čutimo. Poročanje je pretežno omejeno na izredne dogodke in na tista redka dopisniška mesta, ki so še ostala. Amerika sta za nas New York in Washington, Evropa pa dejansko le tistih šest držav, v katerih so še dopisniki, pri čemer je velik del poročanja vezan na Slovenijo samo ali res izstopajoče dogodke v tisti državi.

  • Izak Košir

    10. 8. 2018  |  Politika

    Radio Mladina: Zakaj bi bilo z vlado, ki bi se sestavila sama od sebe, nekaj narobe

    Novinar Mladine Jure Trampuš bo v pogovoru, ki temelji na članku Trenutki odločitve, pojasnil, ali bo Marjanu Šarcu prihodnji teden dokončno uspelo sestaviti vlado. #Mladina32 >>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/483646380&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Janko Lorenci

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Družba

    Vrnitev v barbarstvo?

    Ljudje kot vrsta zlepa ne bomo izumrli, toda sedanja civilizacija je tik pred tem, da se sesuje, človeštvo pa se znajde v novem barbarstvu. Grozi, da se bo torej prepleteni, globalizirani svet razbil na koščke, da bodo razpadle tudi države kot organizirane skupnosti z osrednjo oblastjo, da se bodo sesuli urejeni sistemi šolstva, zdravstva, prometa. Da na jutranji prag ne boš več dobil časopisa ali redne količine interneta, da se bodo vrnile zatrte bolezni, da boš bolan šel k padarju, ker zdravnika ne bo, da bo iz pip kapljala okužena voda ali pa še to ne. V nebo bomo gledali s strahom, bali se bomo tal pod nogami.

  • Jure Trampuš

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Politika

    Kaj bo z Matejem Toninom?

    Če predsednik državnega zbora ne bo odstopil sam, ga lahko večina poslancev na tajnem glasovanju razreši. Matej Tonin je postal predsednik državnega zbora 22. junija. Takrat je bilo to veliko presenečenje, ki je nakazovalo, da bo Slovenijo jeseni vodila desna vlada. Dober mesec dni pozneje so politična razmerja drugačna, predsednik državnega zbora naj bi postal Dejan Židan. Matej Tonin je ob junijski izvolitvi dejal, da gre za začasno funkcijo, »ko pa bo nova koalicija znana in oblikovana nova vlada, sem se z mesta predsednika državnega zbora pripravljen umakniti«. Danes Tonin zagotavlja, da bo »držal obljubo«, a brez zapletov verjetno ne bo šlo.

  • Jure Trampuš

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Politika

    Trenutki odločitve

    Lani novembra se je zdelo, da je vsega konec, pogajanja o oblikovanju nove vlade so dokončno propadla, pred vrati naj bi bile predčasne volitve. »Bolje ne vladati kot napačno vladati,« je izustil predsednik stranke, ki je dramatično zapustil zaključna pogajanja, »obžalujem propad pogovorov, a storila bom vse, da bo premagana politična kriza«, je izjavila druga stran.

  • Vasja Jager

    10. 8. 2018  |  Mladina 32  |  Politika

    Za kapital ni nedotakljivih

    Metka Pozderac je zadnjih 13 let delala v koprski izpostavi pohištvenega podjetja Lesnina. Poleg rednega dela je opravljala še naloge sindikalne zaupnice. Do lanskega leta je bil odnos med njo in delodajalcem povsem korekten, tedaj pa je vodenje poslovne enote prevzel novi direktor. »Pod njim se je začelo kršenje predpisov. Delali smo prek delovnega časa, imeli smo preveč ur, začel se je mobing, odpovedali so mi že rezervirani in plačani dopust ...« našteva sindikalistka. Ko se kljub njenim opozorilom položaj ni spremenil, je okoli novega leta o tem obvestila sindikat. Kmalu nato je bila na cesti.

  • Damjana Kolar

    10. 8. 2018  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Klubu Monokel bo potekal 30-urni maraton, na katerem bodo nastopili NinaBelle, Nina Hudej, Nulla, BLN, Maša in Volk, v baru Božidar Disco Durum & Dojaja, v Gala hali v okviru serialke Wave Riders! Torulsson in Kobayashii, v Trnovskem pristanu pa Fraku, Riba in Moare.

  • Darja Kocbek

    9. 8. 2018  |  Svet

    Iz prve roke o univerzalnem temeljnem dohodku

    Finska bo konec leta zaključila projekt poskusne uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka. Novinar Tuomas Muraja, ki v njem sodeluje kot prejemnik, je v Guardianu napisal, da je bilo najpogostejše vprašanje, ki so mu ga glede projekta postavili novinarji skoraj 70 medijev, kako je univerzalni temeljni dohodek spremenil njegovo življenje. »Moj odgovor je preprost. Ko govorimo o denarju, se mi življenje popolnoma nič ni spremenilo. Psihološki učinki tega poskusa pa so bili transformacijski. Po mojem mnenju je univerzalni temeljni dohodek veliko boljši od sistema denarnih nadomestil z zapletenimi obrazci, obveznimi usposabljanji in nesmiselnimi obveznostmi,« pojasnjuje Muraja. Pred izvajanjem testnega projekta univerzalni temeljni prihodek ljudje niso sprejeli manjših del, ker so se bali izgube nadomestila za brezposelnost in zapletenih postopkov za vnovično pridobitev.