• Darja Kocbek

    31. 1. 2018  |  Svet

    Energetski koncerni na zatožni klopi

    Nekaterim največjim svetovnim energetskim podjetjem grozijo odškodnine v milijardah dolarjev, ker jih mesto New York toži, da povzročajo podnebne spremembe. Župan Bill de Blasio je po poročanju Financial Timesa razlaga, da odškodnine zahtevajo od družb BP, Chevron, ConocoPhillips, ExxonMobil in Royal Dutch Shell, da bi »zaščitili prebivalce New Yorka pred posledicami podnebnih sprememb«. Enake tožbe so proti velikim naftnim in premogovnim družbam vložili tudi v Kaliforniji.

  • Peter Petrovčič

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Družba

    V imenu resnice

    Konec lanskega leta je po istoimenski knjigi nastal igrani dokumentarni film V imenu resnice, v katerem Barbara Furjan predstavlja ozadje smrti brata Blaža, ki je po uradnih podatkih leta 1997 štiri dni pred koncem služenja vojaškega roka v vojašnici napravil samomor. Furjanova se že 20 let trudi dokazati, da je bil brat umorjen, v njegov umor pa domnevno vpleteni posamezniki oziroma paravojaške strukture blizu Janezu Janši. Trije od teh zdaj tožijo nastopajoče v dokumentarcu, ki so v izjavah namigovali na to.

  • Staš Zgonik

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Družba

    Sramežljiva legalizacija

    Marca lani je bil storjen še zadnji korak v večletnem procesu legalizacije konoplje za medicinsko uporabo. Po legalizaciji sintetičnih kanabinoidov in naravnih konopljinih izvlečkov v preteklih letih je vlada v drugo skupino prepovedanih drog umestila še konopljine vršičke in smolo.

  • Damjana Kolar

    31. 1. 2018  |  Kultura

    "Jezik je najpopolnejši medij, ker z nekaj čačkami lahko ustvari sliko – vesolja"

    Letošnji 10. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, katerega tema je bila poezija, se bo zaključil 8. februarja ob 16.00 v Kinu Šiška s premiero ugledališčene poezije za otroke od 5. leta dalje Sončnica na Luni v režiji Marka Bulca, ki je lani je na 9. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije prejel nagrado za najboljšo režijo za predstavo Kaj pa če ...?. Predstava je nastala v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in koprodukciji Kina Šiška.

  • Darja Kocbek

    30. 1. 2018  |  Svet

    Predsednik, ki bi bil rad levičar in desničar hkrati

    Gambit je zelo znano odprtje šahovske igre. Igralec žrtvuje figuro, običajno kmeta, z namenom pridobiti prednost. To je v prvih šestih mesecih v funkciji francoskega predsednika naredil Emmanuel Macron, na portalu Counterpunch piše Philippe Marlière, profesor na University College London. V predvolilni kampanji se je kot novinec v politiki predstavljal, da ni ne levičar ne desničar, ampak kar oboje hkrati.

  • IK, STA

    30. 1. 2018  |  Svet

    Zaenkrat nič novih sankcij proti Rusiji

    Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa bi se morala do ponedeljka odločiti, ali bo uvedla sankcije proti Rusiji v skladu z lani potrjenim zakonom "o zoperstavljanju ameriškim nasprotnikom s sankcijami", vendar pa je State Department sporočil, da že grožnja s sankcijami deluje in škodi ruski prodaji orožja.

  • Damjana Kolar

    30. 1. 2018  |  Kultura

    Fenomen, ki ima izvor v dobi fašizma 

    Narodna galerija je v sodelovanju z Galerijo Fotografija pripravila razstavo več kot 200 fotografij najpomembnejših italijanskih fotografov iz obdobja neorealizma. Poleg originalnih srebroželatinastih fotografij so preko revij, knjig in filmskih plakatov predstavljena tudi druga umetniška področja, kot sta film in književnost ter njihova simbioza s fotografijo. Raziskave italijanskega neorealističnega kulturnega gibanja (Neorealismo) so se povečini posvečale literaturi in filmu. Razumevanje vloge fotografije v tej dobi je bilo slabo, čeprav je neorealizem prav v fotografiji dosegel najboljši izraz. 

  • Urša Marn

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Politika

    France Arhar je postal pro bono svetovalec Boruta Pahorja

    Upokojeni bankir dr. France Arhar je novi svetovalec predsednika države Boruta Pahorja za področje gospodarstva in financ. Zamenjal je Heleno Kamnar, ki se je konec lanskega leta upokojila. Arhar ima status nepoklicnega funkcionarja, to pomeni, da za svetovanje ne bo prejemal plačila. Tak status imata v kabinetu predsednika države še dva upokojenca: nekdanji predsednik SAZU in večkratni minister akademik dr. Boštjan Žekš je svetovalec za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, nekdanji predsednik ustavnega sodišča in diplomat dr. Ernest Petrič pa svetovalec za zunanje zadeve. Funkcija pro bono svetovalca resda ne prinaša zaslužka, prinaša pa vpliv na predsednikove odločitve.

  • Le zastavo nosi naj ...

    Na otvoritveni slovesnosti Olimpijskih iger v Pjongčangu se bosta Severna in Južna Koreja predstavili pod skupno zastavo Koreje. Seveda to ni prvič, da bi Koreji na olimpijskih igrah nastopili pod skupno zastavo na otvoritveni prireditvi. Posebej zanimivo je, da sta se državi za tak korak odločili prav za prihajajoče olimpijske igre. Torej v času, ko se mednarodna skupnost vztrajno oddaljuje od severnokorejskega režima, bosta državi v svet poslali sporočilo miru in sodelovanja, sporočilo olimpijskega ter športnega duha. Žal pa tega ne moremo trditi za širšo slovensko (športno) javnost, ki je z vrsto ksenofobnih in žaljivih izjav od kandidature za nosilca slovenske zastave na otvoritvi iger odvrnila Jakova Faka.

  • Darja Kocbek

    29. 1. 2018  |  Družba

    Genski testi postajajo igra z ognjem

    Včasih so ljudje ob rojstvu ali pred težkimi odločitvami uporabili astrologijo, ki zdaj ne velja več za resno znanost. Kljub temu veliko ljudi še vedno verjame, da zvezde do določene mere določajo našo usodo. Znanost ima danes več metod za ugotavljanje usode. Ena so genski testi, s katerimi lahko ugotovimo dedne bolezni. Na tej podlagi lahko izvedemo ukrepe, s katerimi posledice omilimo ali jih celo povsem odpravimo. Ob teh zdravstvenih raziskavah pa podjetja že dobrih deset let prodajajo genske teste zainteresiranim ljudem neposredno mimo zdravnika po sistemu »neposredno potrošniku«. Te storitve ponujajo prek spleta, v lekarnah in studiih za fitnes. Stranke oddajo vzorec in kmalu dobijo genetske informacije, ki so bolj ali manj relevantne, v Neue Zürcher Zeitung piše Lena Stallmach.

  • Damjana Kolar

    29. 1. 2018  |  Kultura

    Poletna romanca med mladeničem in očetovim sodelavcem na idiličnem italijanskem podeželju

    Po projekcijah na 28. Liffu, kjer je prejel Kinotripovo nagrado mladinske žirije, film Pokliči me po svojem imenu, posnet po istoimenskem romanu Andréja Acimana, prihaja na redni spored Kinodvora. Režiser Luca Guadagnino nas po filmu Nemirna obala še enkrat vrže v srce poletne vročine, tokrat s tenkočutno zgodbo o odraščanju in ljubezni med fantoma na idiličnem italijanskem podeželju.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Uvodnik

    Prišla bo jeza, prišel bo bes

    Slovenski delodajalci, pri čemer mislimo tako na zasebnike kot državo, imajo srečo. Srečo, ker imajo take medije, ki dejanske podatke tako površno prenašajo javnosti. Tako jim uspeva še vedno prodajati krizno retoriko, zaradi katere ljudje dejansko sprejemajo, da je tako rekoč prav, da so plače nizke, delovna obremenjenost pa vse večja, pri čemer je stanje gospodarstva čisto drugačno: vse nam pove podatek, da so v Sloveniji od leta 2013 do leta 2016 dobički podjetij poskočili za kar 19-krat, s 169 milijonov evrov leta 2013 na kar 3,2 milijarde leta 2016. Take indoktrinacije, kot jo uspeva danes prek medijev izvajati neoliberalni eliti (menedžerjem in vladi), ni uspelo javnosti prodajati niti bivši komunistični partiji. Resnici na ljubo partija dejansko ni bila nikoli tako uspešna v tem, kot danes poskuša prikazati Janševa SDS. A pustimo to ob strani, muke bivših malih prisklednikov partije tipa Gorenak, ki tako perejo svoje življenjepise.

  • Izak Košir

    26. 1. 2018  |  Družba

    Radio Mladina: Izjemni dobički slovenskega gospodarstva, delavci pa na antidepresivih

    Pogovor je nastal na podlagi članka Boruta Mekine z naslovom Tragični junaki >> 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/388887051&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Franco Juri

    26. 1. 2018  |  Politika

    Zakaj je priznanje Palestine prava odločitev

    Odziv oziroma poziv 48 večjih ameriških judovskih organizacij v ZDA slovenskemu premierju je zgovoren dokaz, da je Slovenija opažena in da postane politično zanimiva, le ko ji uspe zravnati hrbtenico in se suvereno postaviti na noge. Slovenija že drugič v državnem zboru razpravlja o priznanju palestinske države; v odboru za zunanjo politiko je to storila leta 2010 na pobudo Zaresa, a takrat je ameriške judovske organizacije niso opazile, ker so bile svetovne okoliščine nekoliko drugačne od današnjih. Ameriški vodilni Judje se dobro zavedajo zadrege in neuglednosti, ki ju Ameriki povzroča robati predsednik primitivnih manir, ameriško enostransko priznanje Jeruzalema, tudi vzhodnega (zasedenega) dela mesta, kot glavno mesto Izraela, pa je sprožilo v OZN in med večino njenih članic burne reakcije in jasno resolucijo generalne skupščine svetovne organizacije.

  • Pohujšanje v dolini šentflorjanski

    Dvorana ljubljanskega Deželnega gledališča je bila 21. decembra 1907 povsem razprodana. Ljudstvo je bilo navdušeno. Ko so krstno uprizorili Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski, farso v treh aktih, »sta se zabavala snob in mob«, kot je zapisal Vladimir Levstik.

  • Borut Mekina

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Politika

    Tragični junaki

    Mihael Strmljan je eden najbogatejših ljudi v Sloveniji. Po oceni revije Manager iz leta 2015 ima 12 milijonov evrov premoženja. Njegova podjetja so mu v letih 2014 in 2015 izplačala za 2,4 milijona evrov dividend, leta 2016 pa je Strmljan kupil podjetje za varovanje Varnost Maribor, za katerega delež je po neuradnih podatkih plačal 1,6 milijona evrov. Lani, predlani in predpredlani je imela njegova skupina okoli 1,7 milijona evrov čistega dobička. Ta izjemni dobiček pa ni posledica visokotehnološkega know-howa, neverjetne dodane vrednosti na zaposlenega, ampak je večinoma sad dela najslabše plačanih. Strmljan se lahko za to bogastvo zahvali predvsem čistilkam, sobaricam, čistilkam specialistkam, čistilcem logistikom …

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    26. 1. 2018  |  Mladina 4  |  Družba

    »Odločitev ne smemo prepustiti algoritmom in demagogom, temveč moramo razmišljati sami«

    Globalne korporacije izkoriščajo splet za preučevanje in usmerjanje našega razmišljanja in vedenja. Algoritmi analizirajo navade potrošnikov in oblikujejo potrebe po novih produktih. Socialna omrežja izpopolnjujejo tehnike, s katerimi nas priklepajo nase in odvračajo od resničnega sveta. Kapitalizem je razširil vsemogočni trg prek mej oprijemljivega sveta, zdaj pa išče načine za širitev prek zadnje neosvojene meje, v posameznikov um. Pravice, ki so bile še včeraj tako samoumevne, da se jih sploh nismo zavedali, so ogrožene. Prva med njimi je pravica do kognitivne svobode in avtonomije razmišljanja, pojasnjuje dekanja mariborske Pravne fakultete dr. Vesna Rijavec.

  • Izak Košir

    26. 1. 2018  |  Družba

    "Nevladnemu sektorju se jemlje sredstva tudi tam, kjer bi jih sicer lahko bili deležni"

    V društvu Asociacija redno spremljajo vse javne razpise s področja kulture in se zavzemajo, da bi bili razpisni mehanizmi v kulturi vključujoči (tudi) do nevladnega sektorja. V javnem pismu, ki so ga poslali kot odgovor na rezultate nedavnih razpisov ministrstva za kulturo ter pogojev, ki so jih ti postavljali ustvarjalcem (kdo se lahko in kdo se ne more prijaviti). 

  • Damjana Kolar

    26. 1. 2018  |  Kultura

    REJVikend

    V Channel Zero prihaja francoski producent Soudiere, član ekipe Purpleposse, ki je v svoji karieri je sodeloval z znanimi imeni, kot so DJ Smokey, Drae da Skimask in GRXGVR. V K4 bosta v okviru serialke Just A Dance vrtela rezidenta Den7el in Elovetric. V Klubu Monokel bo nastopila italijanska glasbenica in producentka Elisa Batti, ki živi v Amsterdamu. Predstavila bo svoj zadnji projekt, ki je nastal v sodelovanju z italijanskim producentom, bobnarjem in DJ Cybom.

  • Uredništvo

    26. 1. 2018  |  Kultura

    Tri desetletja lezbičnega gibanja

    Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo od 27. januarja do 3. februarja potekal 4. festival Lezbična četrt, ki bo obeležil 30. letnico delovanja Lezbične sekcije ŠKUC LL. Oktobra 1987 je nastala lezbična skupina LL v okviru feministične skupine LILIT, ki danes velja za najstarejšo tovrstno organizacijo v Jugoslaviji in tudi vzhodni Evropi. Istočasno smo v Mladini izdali prilogo Ljubimo ženske: Nekaj o ljubezni med ženskami, ki predstavlja prvi lezbični manifest in medijski "coming out." Januarja 1988 se je skupina osamosvojila in ustanovila Lezbično sekcijo LL pri Društvu ŠKUC.

  • Izak Košir

    25. 1. 2018  |  Politika

    Za enake možnosti in proti prevladi moških

    Poslanec SMC Saša Tabaković je s podporo poslancev svoje stranke in stranke SD vložil novelo zakona o enakih možnostih žensk in moških; novela naj bi zagotovila povečanje deleža tistega od spolov, ki je zdaj zastopan v manjšem deležu. Predvideva uveljavitev vsaj 40-odstotne zastopanosti posameznega spola v državnih in občinskih javnih zavodih ter podjetjih v delu, kjer člane imenuje ustanovitelj.

  • Uredništvo

    25. 1. 2018  |  Politika

    Pahorjev davek na kajenje v mladosti in spanje na soncu celo življenje

    Predsednik republike Borut Pahor nadaljuje z nizom bizarnih objav na družabnih omrežjih. Tokrat je postregel z enim od najnenavadnejših do zdaj, za katerega se sprašujemo, kaj je sploh njegov namen. V kratkem zapisu na Instagramu se namreč Pahor sprašuje, ali bi tokrat šel v solarij ali raje ne. O aktualnih družbenih in političnih vprašanjih, kot je včerajšnja stavka javnega sektorja, pa nič.

  • Uredništvo

    25. 1. 2018  |  Družba

    To je naslovnica Mladine, ki izide jutri

    Oblikovanje naslovnice Mladine: Damjan Ilić

  • Damjana Kolar

    25. 1. 2018  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Tokrat priporočamo razstavo glasbenih plakatov appointMENT, na kateri bodo predstavljena dela 67 ustvarjalcev, ki so se preizkusili v riso printu oziroma tiskanju z risografom, projekcijo filma Manifest v režiji Juliana Rosefeldta, ki ponuja dvanajst zgodb oziroma umetniških manifestov 19. in 20. stoletja - od komunizma, dadaizma in nadrealizma - do dogme, premiero 6-urnega performansa Skupaj v izvedbi Marka Mandića in Leje Jurišić.

  • IK, STA

    24. 1. 2018  |  Družba

    "Dostojno delo, dostojne plače"

    Zjutraj se je začela stavka sindikatov javnega sektorja. Za stavko so se odločili v 16 sindikatih, med drugim v državni upravi, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, kulturi, sociali, tudi na javni RTV. Koliko ljudi se bo pridružilo stavki, v sindikatih niso želeli napovedovati, saj da gre za odločitev vsakega posameznika, ki se lahko nenazadnje še na dan stavke odloči, ali bo v njej sodeloval.

  • Darja Kocbek

    24. 1. 2018  |  Družba

    Bogati s premoženjem podedujejo tudi vpliv

    Nevladna organizacija Oxfam v novem poročilu o neenakosti navaja, da ima 42 najbogatejših ljudi na svetu skupaj toliko premoženja, kot revna polovica človeštva. Ugotavlja tudi, da 82 odstotkov povečanja premoženja v lanskem letu odpade na 1 odstotek najbogatejših. Medtem ko danes živi na Zemlji toliko milijarderjev kot še nikoli, 3,7 milijarde ljudi lani od povečanja skupne vrednosti premoženja ni imelo nič. Prepad med bogatimi in revnimi še vedno narašča, koncerni in superbogataši svoje dobičke povečujejo s pritiski na plače in z izmikanjem plačilu davkov. Bogatijo na račun zaposlenih in javnega dobra.

  • Damjana Kolar

    24. 1. 2018  |  Kultura

    Slovenski Faust, Revizor in Tartuffe

    V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo 26. januarja ob 20.00 premiera farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski v priredbi Žanine Mirčevske in režiji Eduarda Milerja, ki je nastala po istoimenskem dramskem delu Ivana Cankarja iz leta 1907. V središču farse je umetnik, ki nenehno prevprašuje svoj položaj v družbi. 

  • IK, STA

    23. 1. 2018  |  Politika

    Direktorica TV Slovenija Ljerka Bizilj napovedala svoj odstop

    Programski svet RTV Slovenija se je danes sestal na zadnji seji v tem mandatu. Odhajajoči svetniki so za popotnico svojim naslednikom sprejeli metodologijo izvajanja programskega nadzora. Dokument ni pravno obvezujoč, temveč je le pripomoček, s katerim naj bi svet učinkoviteje izvrševal naloge, ki mu jih nalagata zakon in statut. Ob koncu seje pa je svoj predčasni odstop napovedala direktorica Ljerka Bizilj, ki se bo s te funkcije umaknila v mesecu aprilu, torej pol leta pred iztekom mandata. Kot je dejala, odstopa, da bi lahko novi direktor pravočasno pripravil programski načrt za leto 2019. Njen mandat so zaznamovali tudi očitki o finančnih nepravilnostih pri izvedbi nekaterih televizijskih projektov.

  • Darja Kocbek

    23. 1. 2018  |  Družba

    Stečaj gradbinca končuje mit, da je zasebno dobro, javno pa slabo

    V Veliki Britaniji gre v stečaj drugo največje gradbeno podjetje Carillion. Polly Toynbee v Guardianu piše, da propad tega podjetja razkriva celoten mit privatizacije, obdobje »zasebno je dobro, javno je slabo« se končuje. Jonathan Ford v Financial Timesu ugotavlja, da je stečaj Carilliona prikaz tveganosti kapitalizma brez kapitala. Bloomberg poroča, da namerava britanska premierka Theresa May pripraviti načrt za rešitev kapitalizma pred kapitalisti, saj je stečaj Carilliona ogrozil številne projekte od cest do bolnišnic. Kate Burgess v Financial Timesu razlaga, da Carillion ni zaposloval le 43 tisoč ljudi po svetu, ampak je poleg tega bolnišnicam, uradom in gradbiščem zagotavljal čistilke, mizarje, tesarje, inštalaterje, inženirje in tehnike. Sodeloval je s 30 tisoč podizvajalci, ki jim zdaj prav tako grozi stečaj.