-
1. 3. 2017 | Družba
Po poročanju spletnega portala RTV Slovenija se je za vedno poslovilo eno od velikih imen malih zaslonov. Sandi Čolnik je se rodil leta 1937 v Mariboru, svoj prepoznavni glas pa je prvič uporabil na mariborskem radiu. V prestolnico ga je pripeljal študij prava, ki pa ga je ravno zaradi dela na Radioteleviziji Slovenija obesil na klin oz. ga zamenjal za študij novinarstva, poroča MMC.
-
1. 3. 2017 | Politika
Spomini Baracka in Michelle Obama vredni rekordnih več deset milijonov
Barack in Michelle Obama sta z newyorško založbo Penguin Random House podpisala pogodbo za objavo svojih spominov, ki naj bi bila vredna več deset milijonov dolarjev. Prvi temnopolti ameriški predsednik je sicer že avtor dveh spominov in otroške knjige.
-
1. 3. 2017 | Kultura
Osmi bienale slovenske sodobne plesne umetnosti
Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo od 8. do 11. marca potekal festival Gibanica, ki od leta 2003 bienalno predstavlja slovensko sodobnoplesno produkcijo. Letošnji program je izbrala tričlanska mednarodna selektorska ekipa v sestavi: Angela Glechner (Avstrija), umetniška in finančna direktorica SZENE Salzburg ter festivala Sommerszene, Suzana Koncut (Slovenija), plesalka, koreografinja ter prevajalka in Eddie Nixon (Velika Britanija), direktor razvoja gledališča in umetnikov v londonskem centru sodobnega plesa The Place.
-
28. 2. 2017 | Svet
Resnica je, da so alternativna dejstva laž
The New York Times je lansiral oglasno kampanjo, ki presprašuje, kaj je resnica in kakšen je njen pomen v današnjem medijskem svetu, kjer vse bolj prevladujejo zgolj mnenja in tudi laži oziroma nepreverjene informacije, ki so namenjene hujskaštvu in podpihovanju sovražnega govora. Za vsem tem stoji jasna politična agenda, ki danes niti ne skriva več svojih resničnih namenov.
-
28. 2. 2017 | Kultura
Alja Predan odstopila z mesta umetniške direktorice Festivala Borštnikovo srečanje
Dramaturginja, prevajalka in teatrologinja Alja Predan s 30. aprilom zapušča mesto umetniške direktorice Festivala Borštnikovo srečanje. Pravi, da se je za ta korak odločila iz osebnih razlogov, verjame pa, da je svoje delo opravljala vestno, predano in pošteno. "Dosegla sem vse, kar sem v tem trenutku lahko. V danih okoliščinah nimam motivacije, ki sem jo imela. Sem človek, ki je zelo zagnan, predan – tak je tudi moj priimek – in ko izgubim svoj notranji polet, iščem drugo priložnost."
-
Zakaj islam? Vprašanje je odveč, islam, kulturno-religijski sistem, njegove različice in podtoni, njegova zgodovina in prihodnost, oblikuje sodobni svet. Podobno kot sodobni svet oblikujejo tudi krščanstvo, budizem, hinduizem, judovstvo, konfucianizem ali pa ateizem, sekularna država, popularna kultura. Dogajanja na svetu ne moreš razumeti, ne da bi poznal teh in še mnogo drugih vrednotnih sistemov, religij, ideologij, matric.
-
Nova24TV, medij v službi resnice, ima novo pridobitev. To je 34-letna novinarka in pisateljica Marjanca Scheicher. Njenega imena še nismo zasledili v »resnih« medijih, saj je večji del kariere sodelovala s tabloidno revijo Nova, kjer je ustvarila mariborskega »slavčka« in samopromotorja Damjana Murka. Napisala je tudi njegov življenjepis. Ni pa pisala zgolj o njem, zanimajo jo veliki zvezdniki, napisala je tudi knjigo o pornesi La Toyi in še nekaj erotičnih romanov. Med najbolj razvpitimi sta dva dela knjige Kešpička, pa tudi delo Obsedenci, ki govori o najboljših prijateljicah, starih od 25 do 30 let, ki sta še vedno samski in na lovu za bogatimi poslovneži. Glede odprtosti do seksualnosti je nekje na ravni Vesne Vilčnik iz kluba Češplja, ki je med tem Novo24TV že zapustila.
-
28. 2. 2017 | Kultura
Združevanje pisane besede in podobe v sodobni likovni produkciji
V Vodnikovi domačiji Ljubljana bodo 2. marca ob 19.00 odprli skupinsko razstavo z naslovom Neki piše. Gre za drugi projekt Zavoda SCCA-Ljubljana v tem prostoru, ki raziskuje kombinacijo pisanega besedila in podobe v sodobni likovni produkciji. Na razstavi sodelujejo umetniki Bojan Mijatović, Horrid Habits, Leon Zuodar, Maks Bricelj ter umetnici Mina Fina in Nevena Aleksovski, ki po besedah kuratorke Lare Plavčak v svojem delu prek različnih pristopov raziskujejo združevanje besedila in podob kot enega izmed avtorskih načinov ustvarjanja. Ukvarjajo se z risbo, grafiko, sliko, fotografijo, asemblažem, nekateri z intervencijami in instalacijami posegajo v prostor ali ustvarjajo v medijih knjige umetnika, (fan)zina in podobnih umetniških publikacij.
-
27. 2. 2017 | Družba
Manj samomorov v državah, ki dovolijo istospolne poroke
V državah, ki dovolijo istospolne poroke, se zmanjša število samomorov, je pokazala študija. Na šoli za javno zdravje John Hopkins Bloomberg so raziskovalci analizirali stopnje samomorilnosti srednješolcev v zveznih državah v ZDA. Primerjali so stopnje v državah, ki so legalizirale istospolne poroke, s tistimi, ki jih niso. Ugotovili so, da je v državah, ki so dovolile istospolne poroke, med srednješolci za 7 odstotkov manj možnosti, da si bodo poskusili vzeti življenje.
-
27. 2. 2017 | Politika
Kako naj drugače razumemo neverjetno odkritje, da je Janez Janša pred 42 leti obiskal partijsko šolo v Kumrovcu? A ni bilo dovolj, da je bil med najmlajšimi člani Partije v Grosuplju, da je bil Titov štipendist, da je bil predsednik občinske organizacije ZSMS, da je bil član občinskih komitejev SZDL in Zveze komunistov, član republiških in zveznih organov ZSM in SZDL ter da je bil politični komisar mladinske pohodne brigade po poteh slovenskih odposlancev na drugo zasedanje Avnoja v Jajcu? Kako je lahko pri 17 letih obiskal še najbolj osovraženo, režimsko valilnico kadrov: politično šolo v Kumrovcu, rojstni vasi pokojnega maršala Josipa Broza aka Tita?
-
27. 2. 2017 | Svet
Na oskarjih po pomoti razglasili napačen najboljši film leta
Letošnja svečana podelitev filmskih nagrad oskar je na višku večera poskrbela za nerodno zmešnjavo. Igralca Faye Dunaway in Warren Beatty sta namreč za najboljši film najprej razglasila Deželo La La, nato pa se je izkazalo, da je resnični zmagovalec pravzaprav film Moonlight. Hollywood zmešnjave še ni pojasnil.
-
27. 2. 2017 | Kultura
Kontroverzni film o poslovni ženski z neuničljivim značajem
V Kinodvoru bo od 1. marca dalje na ogled film Ona, legendarnega nizozemskega režiserja Paula Verhoevna (Robocop, Popolni spomin, Prvinski nagon) z Isabelle Huppert v koži enigmatične ženske, ki noče pristati na vlogo žrtve. Najbolj provokativen film lanskega festivala v Cannesu in dobitnik dveh zlatih globusov, je nastal po romanu Oh... Philippa Djiana.
-
Ko je pretekli petek predsednik SDS Janez Janša tvitnil, da minister za pravosodje Goran Klemenčič »nažgan kot aksa« nastopa pred poslanci, da vse zaudarja okoli njega, se ni zgodilo nič novega. Ampak res nič novega.
-
24. 2. 2017 | Družba
Radio Mladina: Borut Mekina o zatiranju Slovencev na Koroškem v Avstriji
Pogovor je nastal na podlagi članka Reziprozität >>
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/309314502&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
Poročilo Velimirja Boleta je eksploziv, ki bi moral razstreliti beton sedanje razprodajne blaznosti. To je tekst, objavljen v zadnjih Gospodarskih gibanjih Bajtovega inštituta, ki kaže, kaj se dogaja z našimi najpomembnejšimi, sistemskimi bankami (NLB, NKBM, A banka).
-
Šentjakob v Rožu je majhna, dvojezična občina na avstrijskem Južnem Koroškem. Njen glavni trg, kot nekaj najbolj normalnega na svetu, krasi v času nacizma zgrajen monumentalni spomenik brambovcem, ki so si po letu 1920 prizadevali za nasilno germanizacijo Slovencev in so organizirali načrtno izseljevanje koroških Slovencev v nacistična taborišča. Originalnega nacističnega križa v sredini sicer ni več, verjetno zato, ker je zvezna vlada po drugi svetovni vojni to simboliko z zakonom prepovedala, a občina vseeno zgledno vzdržuje spominsko mesto s še vedno nacistično ikonografijo, barva les, puli plevel, ureja rože, ki zacvetijo spomladi in se uradno, vsako leto 10. oktobra, na dan koroškega plebiscita, priklanja spomeniku, ki ga od znotraj krasi napis »Za nemško Koroško«.
-
Dr. Dragan Petrovec je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo in profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, nekaj let je bil tudi vodja ženskega zapora na Igu, kjer je eksperimentalno in uspešno uvedel bolj odprt režim. Vseskozi zagovarja drugačen pogled na kaznovanje, ne zagovarja represije, je velik nasprotnik dosmrtnega zapora in, jasno, tudi smrtne kazni.
-
Za pornografijo pravijo, da jo je težko definirati, toda ko jo vidiš, takoj veš, da gre za pornografijo. Podobno je s populizmom. Vzemite le Donalda Trumpa, ameriškega predsednika, ki je oznanil, da se odpoveduje predsedniški plači. »To mi nič ne pomeni.« Vau, so rekli njegovi feni, navijači in volivci: to je dokaz, da mu ni do denarja! Da ni pohlepen in pokvarjen kot drugi politiki, recimo Hillary Clinton! Da je tu le zaradi nas! Da hoče izboljšati naše življenje! Da so njegovi interesi naši interesi! Da ga torej ni mogoče kupiti ali podkupiti! Ker se odpoveduje predsedniški plači, bo več za nas! Za ljudstvo. In ker predsedniška plača stane 400 tisoč dolarjev na leto, pomeni, da bo ljudstvo vsako leto prihranilo – in dobilo, če hočete – 400 tisoč dolarjev.
-
24. 2. 2017 | Kultura
V petek v Klub K4 prihajata Spacetravel, ki v svojih DJ setih združuje raznolike glasbene stile - od deepa, techna do obskurnega electra in Nicola Kazimir, član švicarskega kolektiva Les Points. V Klubu Monokel bosta nastopili Nina Hudej & NinaBelle. V soboto bo Dvorani Gustaf Maribor potekal Exact Moment, na sobotni prePustnici v K4 pa bodo zimo odganjali Sunneh, Fogy in MZ Buchek, Dulash Der DJ, Utti in Levanael.
-
23. 2. 2017 | Svet
Vzpon in padec Mila Yiannopoulosa, junaka desnice
Odstop Mila Yiannopoulosa z mesta urednika desničarskega portala Breitbart je zgodba o tem, kako skrajna desnica izkorišča mlade moške, pri čemer je ne zanimajo njihova telesa, ampak čustva, kaj jih boli, njihovo upanje, jeza, tesnoba, njihova potreba po tem, da bi bili del avanture velikih grdih fantov. To je zgodba o najhujših posledicah za poklicnega trola (trol je nekdo, ki namenoma na spletu piše žaljiva in provokativna besedila, op.p.), zgodba o posledicah, ki za nikogar niso smešne, na Pacific Standard piše Laurie Penny.
-
23. 2. 2017 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote
V četrtek bodo v Mestni galeriji odprli tematsko razstavo Telesnost, na kateri bodo po izboru kustosa Sarivala Sosiča predstavljena dela osmih umetnikov in umetnic. V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo premierno uprizorili muzikal Trač ali Mnogo hrupa za nič, ki je nastal po libretu Gašperja Tiča in glasbi Davorja Hercega. V petek bo v KC Tobačna 001 odprtje razstave bosanske umetnice Adele Jušić, ki raziskuje zgodovino ženskega odporništva na prostoru nekdanje Jugoslavije. V soboto pa bo v Mariboru koncert ameriškega tria Digital Primitives-protestniški songi, ponarejeni blues, ekstatični jazz in balade za tretje tisočletje.
-
Na Irskem, v globoko katoliški in konservativni družbi, 8. člen ustave, sprejete leta 1983, državljankam prepoveduje prekinitev nosečnosti. S kasnejšo spremembo ustave – ta izenačuje »pravico do življenja nerojenega« s »pravico do življenja matere« – so splav dovolili le, če je ogroženo življenje matere. Zagrožena kazen za nedovoljeni splav je 14 let zapora.
-
22. 2. 2017 | Svet
Konec evropske varčevalne politike?
Martin Schulz, kandidat socialnih demokratov (SPD) za nemškega kanclerja na letošnjih parlamentarnih volitvah, napoveduje spremembe Agende 2010. To so reforme trga dela in sistema socialne varnosti s ciljem zmanjšati brezposelnost in spodbuditi gospodarsko rast, ki jih je med letoma 2003 in 2005 pripravila in sprejela nemška vladna koalicija s socialnodemokratskim kanclerjem Gerhardom Schröderjem na čelu. Te reforme še danes veljajo za zgled v Evropi, zlasti za krizne članice EU, od katerih EU pod patronatom Nemčije zahteva reforme.
-
22. 2. 2017 | Kultura
Gostovanje japonske buto skupine Sankai Juku
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 27. in 28. februarja na ogled predstava Meguri v izvedbi japonske buto skupine Sankai Juku, ki jo sestavlja sedem prizorov: Klic iz daljave, Preobrazba na morskem dnu, Dve površji, Slutnja-spokojnost-drhtenje, Gozd fosilov, Tkanje in Vrnitev. Skupino je leta 1975 ustanovil Ushio Amagatsu, pripadnik druge generacije buto plesalcev ter učenec Tatsumi Hijikate in Kazuo Ona, začetnikov te plesne zvrsti. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je buto v prevratnem ozračju "generacije po Hirošimi" izoblikoval kot reakcija zoper takratno plesno sceno na Japonskem in postavil temelje radikalnemu sodobnoplesnemu pristopu.
-
Tukaj se (spet) govori samo nemško
V zadnjih letih, po odhodu ksenofobnega Jörga Haiderja, se je zdelo, da je avstrijska Koroška vendarle stopila na pravo pot za pomiritev napetosti med nemško govorečo večino in slovensko manjšino. Z izvolitvijo novega predsednika Aleksandra Van der Bellna, liberalca iz vrst Zelenih, ki se je v inavguracijskem govoru konec januarja zavezal »biti predsednik vseh v Avstriji živečih ljudi«, se je upanje še okrepilo. Toda ko je Van der Bellen minuli torek v Bruslju evropske poslance opozarjal na posledice naraščanja nacionalizma in populizma, zavedajoč se, da »nobene težave ni mogoče rešiti s kršitvijo dostojanstva ljudi, zavračanjem vsega, kar je drugačno, omejevanjem temeljnih pravic in oblikovanjem novih zidov in krepitvijo nacionalizma,« so se Slovenci na Koroškem spet znašli v primežu nazadnjaških sil.
-
21. 2. 2017 | Svet
Že milijarda ljudi velja za »odvečno človeštvo«
Živimo v družbi, ki jo je sociolog in filozof Zygmunt Bauman opisal kot »retrotopijo«. To je družba, v kateri je strah pred prihodnostjo povzročil množično nostalgijo po preteklosti, ki je nikoli ni bilo. Sedanje retrotopično gibanje je odziv na institucionalno politiko na levici in desnici, ki skoraj štirideset let predstavlja prihodnost kot neizogibno nadaljevanje globaliziranega neoliberalnega kapitalizma, na portalu Truthout piše Michael Meurer.
-
V Rokodelskem centru DUO v Škofji Loki so za kulturni praznik odprli razstavo Obrazi preje, na kateri pletilska zadruga Breja preja predstavlja svojo zgodbo in angažiranost, razstavljeni pa so najrazličnejši pletilski izdelki, značilni za različne konce sveta – od blazin, odej, pokrival in šalov do namiznega in stenskega okrasja. Zadruga Breja preja ne združuje zgolj rokodelske skupnosti, temveč ustvarjanje povezuje z družbenim aktivizmom. S Štrikeraji, pletilskimi srečanji in dogodki, vzpostavlja prostore dialoga med različnimi kulturami in generacijami, v zadnjem času predvsem s prosilkami za azil iz Azilnega doma na Viču.
-
21. 2. 2017 | Svet
Brez komentarja.
-
Iskanje brez piškotkov ni možno
