Bojana Beović / »Trenutno je veliko okužb s koronavirusom«

"Trenutno je veliko okužb s koronavirusom in drugih respiratornih obolenj, zato se na sprejemno ambulanto ljubljanske infekcijske klinike obrača veliko bolnikov," je danes povedala specialistka infektologije v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Bojana Beović. 

»Vse incidente mladostniškega nasilja smo doslej obravnavali na isti način«

"Vse incidente mladostniškega nasilja smo doslej obravnavali na isti način. Namreč kot nekakšne individualne deviacije, ki jih je mogoče zreducirati na individualne zgodovine posameznikov. Na njihova konkretna individualna okolja. Na njihove individualne ekscese. In kar je še podobnega. In da je to mogoče na individualni ravni tudi rešiti. Z individualnimi ukrepi. Individualnimi postopki. Individualnimi sankcijami. Individualnimi terapijami. In podobno."

»Čakanje na idealne pogoje je luksuz, ki si ga voditelji ne morejo več privoščiti«

Po letošnjih podnebnih katastrofah, ki so na vseh celinah pokazala resnost krize, bi bil končno čas za dejanja, je pred podnebno konferenco COP28 v Dubaju za STA ocenila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Zaradi drastičnega poslabšanja klimatskih razmer si znanstveniki želijo predvsem konkretnih načrtov za pospešitev zmanjšanja fosilnih goriv.

»To bi vodilo v nepovratno stanje in katastrofo za vse ljudi«

Ne le da svet ni na poti doseganja ciljev pariškega sporazuma, največji proizvajalci fosilnih goriv nameravajo do leta 2030 proizvesti kar 110 odstotkov več teh goriv, kot bi bilo skladno s ciljem omejevanja globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, pred podnebno konferenco COP27 opozarja Ajda Cafun iz okoljske organizacije Umanotera.

»Migrant je rasiziran in marginaliziran pojem, ki se uporablja slabšalno«

"Govor o migrantih služi preusmerjanju pozornosti. Velika večina ljudi, prizadetih zaradi podnebne krize, ne more zapustiti svoje države, temveč se preselijo znotraj regije," je v intervjuju za MMC RTV Slovenija povedala Sarah Walker, podoktorska raziskovalka na Univerzi v Bologni, ki je svojo poklicno pot je začela v azilnem centru v Londonu, v Senegalu pa je v okviru evropskega projekta Climate of Change preučevala posledice podnebne krize in odziv tamkajšnjih prebivalcev. Na začetku novembra je bila gostja nacionalne konference globalnega učenja, ki jo organizira Društvo Humanitas.

FOTO TEDNA / Slavje po uvrstitvi Slovenije na evropsko prvenstvo v nogometu

Kibernetski napad / »Situacija je pod nadzorom«

Situacija je trenutno pod nadzorom, je glede v soboto razkritega kibernetskega napada na HSE dejal direktor Urada vlade RS za informacijsko varnost Uroš Svete. O izvoru kibernetskega incidenta še ne morejo govoriti. Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj pa je izrazil optimizem, saj da na podlagi doslej videnega večje škode ne bo.

Starizem / Diskriminacija mladih in starih

Socialna psihologinja Mirjana Ule je na zaključnem dogodku projekta Starizem: problem na obeh straneh starostnega spektra opozorila, da "so v zadnjih desetletjih z vznikom neoliberalizma in starizma tako mladi kot stari ljudje postali izključeni iz dominantnih procesov v družbi in socialnih vlog, ki posameznikom dajejo družbeno moč in veljavo."

»Spremembe so neizogibne. Nekaj se bo moralo zgoditi.«

"Spremembe so neizogibne. Nekaj se bo moralo zgoditi. Tako na RTV Slovenija kot v medijih nasploh. Tako ne bo šlo več dolgo naprej. Lastniki in ustanovitelji, v nemoč in krizo pahnjenih medijev, se ne bodo več mogli pretvarjati, da so zadovoljni s tem, da zadeve zasilno ali formalno funkcionirajo in da so svoje opravili z ustanovitvijo zavoda in sprejemom novele zakona ali pa z mešetarskim nakupom izdajateljskega podjetja in za dobro vago še s prodajo kakšne nepremičnine."

»Zdi se, da ni nobene logike več in da tudi kapitalizem sam ne ve več, kaj dela in zakaj«

"Vsekakor ni od včeraj, začelo se ni z Ukrajino in Gazo. Jaz bi občuten premik umestila nekam okoli leta 2008, ko je finančna kriza zamajala ekonomijo, ki se odtlej ne neha majati in »prestrukturirati«, kot rečejo. Simbolni zaznamek spremembe horizonta vrednot pa bi umestila v prvo izvolitev Trumpa za predsednika ZDA. Trump ni zmagal v vakuumu, če uporabim aktualni izraz. Marsikaj se je moralo zgoditi, da je lahko zmagal. Torej ne govorim o tem, da je on povzročil tektonski premik, ampak da je simbolni zaznamek, ime tega premika. Krize si sledijo druga za drugo, ne da bi se katera zares končala. Krizo večinoma konča nova, druga kriza. A tudi če se stvari spreminjajo postopoma, potem kar naenkrat ugotovimo, da pravzaprav živimo v čisto novem svetu. Da so nesprejemljive stvari naenkrat postale sprejemljive. Kot rečeno, se to dogaja v spregi s kapitalom in njegovo ekonomsko logiko. Ta ob vsakem kriznem dogodku stroj premakne v višjo prestavo. V tej centrifugi vedno več ljudi z obrobja odleti v praznino. Tam pa ni več nobenih pravil in vrednostnih horizontov. Odpre se prostor za populizme, za katere ne moreš reči, da nimajo pojma o svetu, v katerem živijo. Ne moreš vseh Trumpovih volilcev in pol Argentincev razglasiti za idiote. Problem obstaja."

»Pritiski, ki izhajajo iz družbenih norm, lahko posameznika usmerijo v nakupovanje«

"Pritiski, ki izhajajo iz družbenih norm, oglaševanja ali primerjav z drugimi na družbenih omrežjih, lahko posameznika usmerijo v nakupovanje kot način izpolnitve pričakovanj ali doseganja določenega družbenega statusa. Govorimo lahko v nagovarjanju znamk, ki s svojimi izdelki ustvarjajo skupnost, ali pa ustvarjajo nekakšen 'hype' ali 'pomp' določenega pričakovanega izdelka."

»Na koncu bo v vsakem primeru država tista, ki bo morala rešiti RTV«

"Pred mesecem dni je predsednik uprave Zvezdan Martič obiskal tudi predsednika vlade Roberta Goloba. Informacije s tega sestanka so zelo skope, verjetno pa je premier slišal, da ima država možnost dodatno financirati nekatere dejavnosti, ki jih opredeljuje zakon o RTVS – denimo programe za manjšine – ne da bi dvignila višino RTV-prispevka. Slednje bi sicer dokaj elegantno rešilo finančne težave. Finančni primanjkljaj bi se dodobra razrešil že z zvišanjem prispevka za simboličen evro na gospodinjstvo ali, kar bi bilo bolj pravično, z odmero višine prispevka glede na dohodek gospodinjstva. Vendar si vladna koalicija tega ne upa storiti, saj bi naletela na politično zaznamovani revolt ljudstva. Janševi SDS je sicer RTV spolzela iz rok, a v zraku je ostalo temeljno populistično sporočilo, da je RTV-prispevek še eden od davkov, ki se jim je treba upreti. Paradoksno bi bilo za RTV trenutno celo bolje, če bi se res financirala iz davkov. Navsezadnje, tudi likvidnostna posojila prejema od države. Na koncu pa bo v vsakem primeru država tista, ki bo morala rešiti RTV. Sama od sebe se bo težko."

Z avtobusi in vlaki se vozi vse manj ljudi

Avtobusi in vlaki v Sloveniji prepeljejo vse manj potnikov. Zmanjšalo se je število potniških in tovornih vagonov, čeprav vlaki prepeljejo več blaga, kažejo podatki statističnega urada, ki jih je objavil pred svetovnim dnevom trajnostnega prometa.

»V tem stoletju možno zvišanje temperature za do 2,9 stopinje Celzija«

Zaveze držav glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov so tako skromne, da bi se lahko v tem stoletju ozračje segrelo za do katastrofalnih 2,9 stopinje Celzije, izhaja iz letnega poročila Programa ZN za okolje (UNEP). Ob tem so v ZN države, ki k bilanci izpustov prispevajo največ, pozvali k ambicioznejšemu znižanju emisij.

Protestni shod proti selitvi časopisa / Novinarji bi bili s selitvijo izpostavljeni dvomom o verodostojnosti

Novinarski kolektiv časnika Večer bo skupaj s sindikatoma in aktivom Društva novinarjev Slovenije ob 16. uri pred stavbo Večera v Mariboru pripravil protest, s katerim po nedavnem javnem branju pred časopisno hišo še na ta način skušajo izraziti nasprotovanje selitvi v prostore v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča.

RTV / »Če vladne pomoči ne bo, nam grozi zelo resno zmanjšanje programa«

"Zdaj iščemo kompromise, zmanjšujemo program, iščemo možnosti, kako bi se kje kaj dalo rešiti. V resnici pa ti naši programski načrti visijo v zraku. Ambiciozno smo se ga lotili ne glede na to, da vemo, da financ nimamo urejenih. Upamo, da se bo kaj rešilo. Rekla bi, da je moj pristop realistično ambiciozen. Nismo vrgli puške v koruzo, trudimo se, da bi iz tega malega, kar imamo, nekaj ustvarili. In upamo, da je to le prehodno obdobje, po katerem bo posijalo sonce, se prižgala neka luč."

»20. stoletje je bilo ameriško. Ta izkušnja je bila bolj ali manj bridka.«

"Ali je danes mogoče ponovno najti in poznati ZDA? Ni, kot ni bilo takrat, ko je to počel Steinbeck, in ne pred več kot desetimi leti, ko je šel po isti poti njegov naslednik Nizozemec. A zdi se, da je treba biti tukaj in spremljati, kaj se bo dogajalo. Dvajseto stoletje je bilo namreč po vplivu na preostali del sveta ameriško. Ta izkušnja je bila bolj ali manj bridka. In klavstrofobična. Osladkana s pijačo, ki vsebuje ekstrakt koke, in polepšana s sanjami o lastništvu nad čim večjim številom nepremičnin. Živimo v času ekstremov, v katerem postaja očitno, da je vse manj srednjih rešitev. Torej – svoboda ali fašizem? Ob vsej previdnosti, ki jo prinaša s seboj uporaba obeh besed. Druga še posebej."

»Odrasli preslabo poznajo otrokove pravice«

Današnji svetovni dan otrok pod geslom Vsaka pravica za vsakega otroka bo poudaril nujnost spoštovanja otrokovih pravic. "Odrasli preslabo poznajo otrokove pravice, zato se konvencija o otrokovih pravicah tudi ne izvaja, kot bi se morala", je za STA opomnila predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Darja Groznik.

»Tesla je sanjal o transnacionalni, brezrazredni konfederaciji človeštva«

"Svetlobna leta oddaljena od socializma sovjetskega tipa ali od Titove poznejše 'mehkejše diktature'. Po Tesli bi morala mednarodna enakopravnost temeljiti na univerzalno zagotovljenem dostopu do neoporečnih virov energije, na podlagi česar bi se lahko razvila ustrezna globalna demokratična družba. Sanjal je o transnacionalni, brezrazredni konfederaciji človeštva, kjer bi bile vsiljene ekonomije pomanjkanja dokončno odpravljene in bi bil vsakomur (sistemsko in arhitekturno) zagotovljen enakopraven dostop do obnovljive energije, zdrave prehrane, čiste pitne vode in svobodne izobrazbe."

»Obstaja visok standard človekovih pravic, vendar le na papirju«

"Ločiti morava med razsvetljenskim konceptom Evrope in Evropsko unijo, kakršna dejansko je. Od razsvetljenskega koncepta v EU ni ostalo prav dosti. Obstaja visok standard človekovih pravic, vendar le na papirju. Prav na primeru migrantov se najbolje vidi, kako ti standardi padajo. Praviloma se jih obravnava kot nevarnost in ne kot potencialno pridobitev. Poglejmo, kako se dela v Sloveniji, humanitarno katastrofo v ljubljanskem azilnem domu, in vidimo lahko, da od človekovih pravic tu ni ostalo prav dosti."

FOTO TEDNA / Ivica Todorić in Joc Pečečnik

»Svet informacij se je temeljito spremenil, posebej za tiskane medije«

"Ljubezen do časopisov in revij mi je ostala vse do danes, čeprav se je svet informacij temeljito spremenil, posebej za tiskane medije. Kljub temu jih prebiram, posebej sobotne priloge, ki so tisto, kar bi morali v glavnem tiskani mediji biti: prinašajo komentarje, mnenja, ozadja, poglobljenost itd. Ponavljanje informacij, ki so dostopne prek interneta, pač nima smisla. Priloge se približajo zapisom v tujih medijih, pri čemer lahko sam to primerjam z Guardianom, ki sem ga donedavna lahko brezplačno prebiral. Žal pa je sedaj brezplačen dostop možen le do trideset člankov mesečno. Zato razmišljam, da bi Guardian poslej tudi sam plačeval."

»Mladi imajo danes večje težave«

"Naša generacija je imela še to srečo, da družba ni bila tako tekmovalna, kot je danes. To je bil tudi čas za neko čisto življenjsko iskanje in nabiranje izkušenj ter modrosti tudi zunaj akademskega sveta. Če si šel študirat neko drugo stvar in si potem presedlal, to ni bilo nekaj tako neverjetnega in si bil potem lahko uspešen tudi v drugem študiju. Zdi se mi, da imajo danes mladi večje težave. Recimo, če hočeš biti mladi raziskovalec, se gleda, kako hitro si študiral, dosti manj se upoštevajo "luknje" oziroma jih gledajo na slabši način, kot se je to včasih. Mislim, da je dobro, da poskusiš stvari, seveda pa je dobro, da potem te stvari tudi dokončaš, tudi za svoje lastno zadovoljstvo, in greš naprej. Mirno sem si zamišljala, da če me bo nekaj zanimalo, se bom tistega lotila, čeprav bi se potem lahko izkazalo, da ni rešitev za vedno. Vsekakor pa se mi je zdel pomemben ta optimizem oziroma radovednost."

Ali bi ta orodja lahko postala avtonomna in mogoče celo imela zavest?

"Z umetno inteligenco se odpira zelo veliko vprašanj, malo sem se ukvarjala s tem na začetku, predvsem s filozofskimi vprašanji v smislu, kako so ti sistemi narejeni, kakšna je primerjava s tem, kako ljudje razmišljamo, ali bi taki sistemi lahko imeli zavest, ali lahko rečemo, da mislijo ... To so bila vprašanja, ki jih je odprl že Alan Turing, nato pa še test s kitajsko sobo. Ampak zdaj smo na drugi strani dobili ta orodja, imamo strojno učenje, ki temelji na indukciji in verjetnostnih sklepanjih. Vsaj za mojo generacijo se zdi, da je težava v tem, da mislimo, da so to objektivna orodja. A v javnost je prišlo zavedanje, da ta orodja niso objektivna, ampak so naučena na podatkih, ki so jim bili podani. Ti podatki so sami po sebi že lahko pristranski, morda kdo želi z njimi manipulirati, lahko pa so pristranski zato, ker smo bili ljudje pristranski v določenem obdobju, ko smo bili ti podatki zajeti. Tu imamo dvoje vprašanj, na eni strani neki pogovor o regulaciji (čisto pragmatično, kako bomo ta orodja uporabljali), na drugi pa ali bi ta orodja lahko postala avtonomna in mogoče celo imela zavest."

YouTube / »Omogočili bomo zahtevo za odstranitev vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco«

YouTube je ta teden napovedal, da bo uporabnikom kmalu dovolil, da zahtevajo odstranitev tistih objav, ki so nastala s pomočjo umetne inteligence, a to ni nikjer navedeno in so objavljena kot dejanski posnetki. Prav tako naj bi platforma poslej zahtevala, da bodo videoposnetki z realistično, a "sintetično" vsebino posebej označeni.