Je umetno vzgojeno meso odgovor na izzive prihodnosti?

Odkar je Ivo Boscarol prodal podjetje Pipistrel, denar vlaga v različne projekte, najraje v nepremičnine. Kupil je propadli Kolosej v Ljubljani, kjer naj bi nastal nov poslovno-zabaviščni center, lučaj stran je od podjetja Žito kupil zemljišče, na katerem naj bi zgradil sosesko s približno tisoč stanovanji, v Mariboru je kupil poslovne prostore v trgovskem centru City in nakupovalno središče Mercator hipermarket Tabor II, eno od treh največjih nakupovalnih središč v državi. Nedavno je zagnal tudi podjetje Tech4Meat, ki se bo ukvarjalo z razvojem in proizvodnjo mesa iz izvornih celic.

Nacistični pozdrav kazniv?

Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo, da se 297. člen (razpihovanje nestrpnosti) kazenskega zakonika razglasi za neustaven, ker izrecno ne določa, da sta »nacistični pozdrav« ter »javna in zasebna raba nacističnih simbolov« kaznivo dejanje. Odločitev so sodniki sprejeli z glasovi šestih sodnikov proti trem, pri čemer so proti glasovali Rajko Knez ter Klemen Jaklič in Marko Šorli. Na prvi pogled je videti, kot da bi liberalnejši del ustavnega sodišča preglasoval konservativnega in da so levosredinsko usmerjeni sodnice in sodniki preprečili desno usmerjenim, da bi zahtevali strožjo obravnavo poveličevanja nacizma. A tako je videti le na prvi pogled.

»Novi sistem bi bil preveč pregleden, bistveno bolj, kot bi si marsikdo želel«

Uvesti celovit sistem progresivne obdavčitve premoženja je koalicijska zaveza te vlade in del te zaveze je nepremičninski davek, ki bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, NUSZ, s katerim zdaj občine na leto zberejo nekaj več kot 250 milijonov evrov.

Nepremičnine brez lastnika

V Sloveniji občine podjetjem ali posameznikom pošiljajo račune za nepremičninski davek – torej nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – avtomatizirano na podlagi podatkov, ki jih dobijo iz javnih evidenc, kot je zemljiška knjiga. A z raziskavo lastništva nepremičnin v Sloveniji in občini Ljubljana so na Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) nedavno odkrili množico nepremičnin, stanovanj in stavbnih zemljišč, pri katerih lastništvo ni jasno razvidno. V Sloveniji obstaja denimo kar devet odstotkov nepremičnin, ki so v lasti fizičnih oseb, pri čemer v zemljiški knjigi ni navedena številka EMŠO. To pomeni, da lastnika ni mogoče takoj določiti na podlagi matičnega registra. A v teh primerih obstajata vsaj ime in priimek. Še večja težava je, če ni niti imen. Pri kar treh odstotkih nepremičnin v Sloveniji je v zemljiški knjigi kot tip lastnine vpisana »družbena lastnina«, ki v današnji, kapitalistični družbenopolitični ureditvi kot pravna kategorija ne obstaja.

Podatki o vrednosti nepremičnin kot državna skrivnost

Podatki o vrednosti nepremičnin, ki so trenutno javno objavljeni, recimo na spletu, so že precej zastareli. Temeljijo na starih modelih vrednotenja iz leta 2017 in izračunanih vrednostih iz leta 2020, pa čeprav na Gursu že leta razpolagajo z novimi cenitvami in novimi modeli. Zakaj jih ne objavijo? Razlog za to je precej banalen in očitno tudi političen. Marca 2020 so na Gursu spremenili vrednotenje nepremičnin. Spremenili so tipe registrov in uvedli drugačne, veliko objektivnejše modele vrednotenja, ki so se približali tržnim razmeram. Gursove vrednosti nepremičnin so recimo do leta 2020 temeljile na skupnem vrednotenju stavb in zemljišč, zato so bile predvsem hiše z velikimi gradbenimi parcelami ali pa nepremičnine na zemljiščih z veliko vrednostjo, kot so ta v Ljubljani, podcenjene. Novi modeli so ta manko odpravili. Na prvi pogled bi morali biti vsi zadovoljni z napredkom. A je tu nastala težava.

Razlika je očitna / Najpremožnejših 10 % lastnikov nepremičnin ima v lasti 37 % vrednosti nepremičnin

V Ljubljani je mogoče na najemniškem trgu nepremičnin izbirati med zgolj 400 stanovanji, povprečna cena mesečnega najema pa znaša 18,74 evra za kvadratni meter. Za garsonjero ali enosobno stanovanje, pri nepremičninah te vrste je cena približno 21 evrov za kvadratni meter, to pomeni, da je treba zanje na mesec odšteti okoli 700 evrov oziroma kar polovico povprečne plače, in to brez stroškov. Še bolj nedosegljiv je nakup nepremičnine. V Ljubljani se zdaj prodaja 847 stanovanj, katerih povprečna cena je kar 4595 evrov za kvadratni meter. Kdor želi prvič kupiti stanovanje, bo verjetno zmogel kupiti kvečjemu garsonjero ali enosobno stanovanje, pri teh pa je cena za kvadratni meter seveda še višja. Trenutno je na razpolago 65 takšnih stanovanj s povprečno ceno 5229 evrov za kvadratni meter, kar z drugimi besedami pomeni, da v Ljubljani 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje v povprečju stane že 261 tisoč evrov.

Ustrežljivi, prijazni in delovni sužnji

V teh dneh bi moral minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec odpotovati na Filipine, v Manilo, kjer naj bi podpisal memorandum med Slovenijo in to otoško državo o sodelovanju na področju dela. To se sicer ni zgodilo, saj je bil obisk zaradi usklajevanja besedila memoranduma prestavljen na april. A gre le za manjši zastoj pri že skorajda povsem udejanjenem projektu odpravljanja pomanjkanja delovne sile v Sloveniji s filipinsko migrantsko delovno silo, ki jo zadnja leta uporabljajo vedno številnejše evropske države, tudi sosednje. Za kakšen projekt sploh gre? Zakaj je zanimiv za Slovenijo? In zakaj ravno Filipinci z drugega konca sveta, ne pa tujci iz bližnjih regij, ki prav tako potrebujejo delo?

Most med naravno in umetno inteligenco

Pred mesecem dni je Elon Musk v omrežju X sporočil, da je njegovo podjetje Neuralink, ki razvija tako imenovane nevronske vmesnike, digitalne mostove med človeškimi možgani in računalnikom, tovrstno napravo prvič uspešno vsadilo v možgane ohromelega pacienta. Poskus je, kot je značilno za Muska, zavit v gost oblak skrivnosti, saj je vest o kvaziprelomnem dosežku sporočil v redkobesednem tvitu, kakršnekoli podrobnosti o posegu, pacientu ali rezultatih poskusa pa je zadržal zase. Pred nekaj dnevi je (ponovno v omrežju X) sporočil, da testni pacient z mislimi uspešno upravlja računalniško miško oziroma kazalec miške telepatsko premika po zaslonu.

Popoplavno betoniranje

Slovenija je lepa in raznolika dežela. Ima veliko naravnih znamenitosti, kulturnih zanimivosti in lepo kulturno krajino, ki učinkuje poetično. Ta je nastala tudi zaradi dolgotrajno spoštovanega prostorskega reda, že v avstro-ogrski državi, po prvi svetovni vojni pa je ta red večidel prevzela v izvajanje novonastala država Jugoslavija. Vse to je bilo pripoznano kot vrednota pri razmisleku, kako urejati prostor, tudi po drugi svetovni vojni, ko se je začelo družbeno upravljanje.

Dunaj, socialno mesto

Dunaj ima edinstven model socialnih stanovanj, ki je bil zasnovan pred stoletjem in ga seveda ni mogoče preprosto »skopirati«. Polovica prebivalcev avstrijske prestolnice je danes najemnikov z reguliranimi najemninami in za neomejen čas. Najemništvo je destigmatizirano, zagotavlja visoko kakovost bivanja, želje po privatizaciji javnega fonda stanovanj pa desetletja uspešno zatirajo – tudi z izvolitvijo pravih socialdemokratov, kot trdi naš sogovornik Christian Schantl, vodja oddelka za mednarodno sodelovanje dunajskega stanovanjskega sklada, družbe Wiener Wohnen: od aprila 1945 so bili vsi župani Dunaja člani avstrijske socialdemokratske stranke SPÖ.

Katoliška cerkev je v Sloveniji znova napovedala boj proti zlorabam

Katoliška cerkev je že junija lani sprejela nov »Delovni načrt celostnega programa zaščite mladoletnih in ranljivih odraslih«, s katerim naj bi učinkoviteje obravnavala in preprečevala spolne in druge zlorabe. »Celostni program naslavlja preteklost, sedanjost in prihodnost z namenom, da bi prispeval k sprejetju, predelavi, integraciji in pozitivni usmeritvi izkušnje, ki jo je v našem prostoru prebudila tema spolnih zlorab,« je zapisano v sklepu uradnega dokumenta, ki ga je podpisal predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje.

Medvedi v kletkah

V Sloveniji je že od leta 2004 zasebnikom prepovedano zadrževanje iz narave odvzetih medvedov v kletkah. A še danes so tako zaprti vsaj štirje medvedi na vsaj štirih lokacijah, večinoma kot zanimivost ob gostilnah oziroma kmetijah, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Mednarodna nevladna organizacija Four paws s sedežem na Dunaju, ki se posveča reševanju ujetih divjih živali, ponuja brezplačno premestitev teh živali v zatočišča za medvede v naravnem okolju. Kako se bodo odločile oblasti?

Začetek poti / Zakon o prostovoljnem končanju življenja

Pobudniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so že julija lani državnemu zboru izročili zahtevano število podpisov volivcev, potrebnih za vložitev zakona v zakonodajni postopek. Na vrsto je prišel šele sedaj, na marčevski redni seji bosta opravljena prvo branje in tudi razprava poslancev, v kateri bodo ti ugotavljali, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.

Splav je človekova pravica

Poljsko je predlani pretresla zgodba 37-letne Agnieszke iz Čenstohove. Bila je v prvem trimesečju nosečnosti z dvojčki, a je bila zaradi vse hujših bolečin v trebuhu pripeljana v bolnišnico. Po pregledu so ugotovili, da je eden od plodov umrl. Toda zaradi zakonodaje niso dovolili odstranitve. V trebuhu je bila zato prisiljena naslednjih sedem dni nositi mrtvega otroka, dokler ni umrl še drugi dvojček. Ročno ekstrakcijo plodov so opravili šele dva dni kasneje. Njene življenjske funkcije so se zatem poslabšale. Manj kot mesec kasneje je družina prejela klic, da je umrla.

Ustrahovani in utišani

Ko so ljudje sredi Soške doline pred leti začeli opozarjati, da tovarna seje smrt, so jih vedno znova utišali. O tamkajšnjih okoljskih aktivistih iz društva Eko Anhovo se je dolgo govorilo kot o nekakšnih premaknjencih, nekih čustvenih čudakih. Poskušali so jih na vsak način diskreditirati. A ne samo to. Najvztrajnejši so na dom prejemali pisma odvetniških pisarn in grožnje.

»Kdaj bom jaz na vrsti?«

Zgodba o Salonitu Anhovo je zgodba o ekološki katastrofi, ki traja že 100 let. V Salonitu Anhovo so do leta 1996, ko je bila raba azbesta prepovedana, izdelovali azbestne in cementne izdelke. Posledice za tamkajšnje krajane so bile katastrofalne – ljudje so začeli zbolevati in umirati za azbestozo, za različnimi oblikami pljučnih bolezni, za pljučnim rakom. A to ni preteklost. Še vedno zbolevajo. Še vedno umirajo. Salonit Anhovo, poleg cementarne je to danes tudi sosežigalnica odpadkov, pa še naprej dan za dnem zastruplja tamkajšnji zrak, vodo in zemljo. Tamkajšnje ljudi.

Slovenija : Izrael

Kljub pozivom, naj Košarkarska zveza Slovenije tekmo odpove, je bila v nedeljo v koprski športni dvorani Bonifika tekma med slovensko in izraelsko košarkarsko reprezentanco. Policija je dogodek označila za tveganega, zato je bilo okoli dvorane videti do zob oboroženo policijo in vozila s tehnologijo za snemanje in fotografiranje dogajanja, nebo nad dvorano pa je preletaval helikopter. Previdnost je bila odveč, pred dvorano se je zbralo nekaj deset protestnikov iz Slovenije in sosednje Italije, ki so mirno opozarjali na genocid nad Palestinci, skupina protestnikov pa se je udeležila tudi same tekme, pri čemer so protestniki, poostrenemu nadzoru navkljub, na tribunah razgrnili več transparentov v podporo Palestini in palestinskih zastav.