Chick Corea: »Glasba je vedno pozitivna sila.«

Chicka Coreo ljubiteljem glasbe ni treba posebej predstavljati – nedvomno gre za enega izmed najinovativnejših jazzovskih glasbenikov dvajsetega stoletja, ki se je v svoji dolgoletni karieri okušal v najrazličnejših glasbenih žanrih. Kot pianist in klaviaturist se je kalil v številnih legendarnih jazzovskih zasedbah, mednje sodi tudi sodelovanje v revolucionarni skupini Milesa Davisa, ki je ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih let občinstvu predstavila novo glasbeno zvrst – jazz rock. Priljubljenost in tedanja izvirnost žanra je Coreo tako navdušila, da je ustanovil skupino Return To Forever, s katero je nadaljeval tam, kjer je končal z Davisom. Toda njegov raziskovalni duh mu ni dal miru in tudi pozneje je sodeloval s številnimi vrhunskimi svetovnimi glasbeniki. V sklopu projekta Evropska prestolnica kulture 2012 se bo v Mariboru predstavil s svojim triom.

Boštjan Gorenc Pižama: »Vsaj ne bodo šli žene razsekat s sekiro!«

Eden mojih ljubših trenutkov v zgodovini slovenske televizije je bil, ko se je njegova gorostasa figura na zaslonu pojavila z majico, na kateri je trijumfalno pisalo Premagal sem anoreksijo! Podobno srčkan je bil na nekem stand-up nastopu, ki ga je začel tako, da je najprej s pojasnilom »Da me boste bolje videli!« izpred sebe odstranil stojalo za mikrofon. Sam se vedno prvi norčuje iz lastnega špeha, in to bolj duhovito kot bi se znala večina nas.
Začel je kot raper, dozorel je kot stand-up komik, v zadnjih letih se je čedalje bolj našel kot prevajalec fantazijske in otroške literature. Tako kot je veliki George Martin svojo sago A Song of Ice And Fire postavil skozi neki čisto svoj, na novo izumljen fantazijski jezik, tako je moral mladi prevajalec na novo izumiti fantazijsko slovenščino. Kdo bi si upal zanikati, da ima tudi on znatne zasluge za to, da so ob lanskem Martinovem obisku horde slovenskih oboževalcev tako preplavile Konzorcij, da je bilo treba sproti odnašati omedlele?

Primož Krašovec: »Obdobja barbarizma so nujni pogoj za nadaljnjo akumulacijo kapitala.«

Zakaj moramo zniževati plače, zmanjševati zaposlenost, socialno pomoč in javni sektor? Kakšna bo naša država po tem? Odgovori dr. Primoža Krašovca, doktorja sociologije in člana Delavsko-punkerske univerze, so se končali z njegovim vprašanjem vsem nam. Zakaj se ne upremo?

Bećir Kečanović: "Tisti, ki so v kazenskih postopkih, bi se morali umakniti z javne funkcije ter razbremeniti institucijo, v kateri so."

Javna etika je pri nas najbolj degradirana v območju politike. Politika je hote ali nehote moralno degradirala družbo od osamosvojitve naprej, prevarala je državljane in državljanke v pričakovanjih. Kar zadeva delovanje javnega sektorja, tudi predsednik vlade v svojih spominih na preteklost ugotavlja, da je bila administracija leta 1990 bistveno boljša.

Warren Ellis: »Skupaj smo dlje od Beatlov. In lepši smo.«

Avstralski skladatelj in multiinstrumentalist Warren Ellis je v Ljubljani razmeroma reden gost. Njegove violinske bravure smo največkrat spremljali, ko je bil v družbi Nicka Cava in njunih bendov, najprej The Bad Seeds in nazadnje Grinderman. Po navadi ostaja v senci tesnega, dolgoletnega sodelavca, je pa hkrati res, da je Cavov koncert brez Ellisa nekaj takšnega, kot bi bil koncert skupine The Rolling Stones brez kitarista Keitha Richardsa. Ellis se tokrat v Ljubljano vrača s svojo matično zasedbo Dirty Three, ki jo je pred dvajsetimi leti ustanovil skupaj z bobnarjem Jimom Whitom in kitaristom Mickom Turnerjem, zato smo se pogovarjali o njihovi novi plošči Toward the Low Sun in vrnitvi na koncertne odre, pa tudi o Beatlih in bradah ter seveda o zasedbi Godspeed You! Black Emperor, s katero si bodo v sredo delili oder Kina Šiška.

Aleksander Aristovnik: »Ne morem se znebiti občutka, da vlada pod krinko uravnoteženja javnih financ izvaja ideološke posege v družbo.«

Zakaj prav krčenje srednjega razreda najbolj ovira zagon gospodarstva in kakšne bodo posledice prenaglega varčevanja v javnem sektorju? O tem z dr. Aleksandrom Aristovnikom, izrednim profesorjem ekonomike javnega sektorja na ljubljanski Fakulteti za upravo in mednarodne ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti.

Mitja Urbanc: "Delodajalci so začeli zaposlovati na črno, plačujejo na roko, ker jim je študentsko delo enostavno predrago."

Prvi dan smo imeli malo težav zaradi poplav, zaradi katerih so bile zaprte upravne enote. Sicer pa izpolnjujemo cilj in pričakujemo, da bomo v tednu dni zbrali 5000 podpisov.

Jodi Dean, komunistka: »Dovolj je stokanja na levici.«

Jodi Dean, ena najglasnejših in najdejavnejših aktivistk in teoretičark gibanja Zavzemimo Wall Street, je profesorica sodobne politične teorije, ki poučuje na Hobart and William Smith Colleges v ameriški zvezni državi New York. Akademski kolega jo je na nedavnem predavanju v Kanadi, kjer je predstavila svojo novo knjigo Komunistično obzorje, označil za Emmo Goldman današnje generacije. Jodi ni tipična univerzitetna profesorica, ki bi bila zaprta v svoji pisarni in bi se previdno umikala pred javno sfero politike, ampak se vselej dejavno in neposredno povezuje s protestnimi gibanji in skupinami, ki se borijo proti družbenim krivicam v sedanji politični in gospodarski ureditvi.

Miran Zupanič: »Je cilj oblasti res kaj več kot oblast sama po sebi? «

Dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo že nekaj let prepričuje politiko, da kultura ni samo strošek in da je stavba, v kateri se učijo mladi umetniki, neprimerna. Vaje namreč potekajo povsod, tudi v kurilnici, nekateri kabineti pa so tako majhni, da vanje težko stopi povprečno visok učitelj. In ravno akademija je dober primer tega, kako vsa politika razume kulturo. Kako ji ne pomaga, pač pa jo ovira, zapira, namenoma potiska v družbeno apatijo. Zupanič pravi, da je tega dovolj; če se bomo politiki uklonili, bo v Sloveniji čez nekaj let bistveno drugače. Slabše bo.

Barbara Vodopivec. "O Palestini veliko slišimo, vemo pa pravzaprav zelo malo."

Maja je v okviru evropske prestolnice kulture v Mariboru potekala kulturna ambasada Izraela, ki je na različne načine predstavila državo. Med bolj odmevnimi dogodki je bila razstava »Spremembe«, ki naj bi predstavila zgodovino Izraela v zadnjih 100 letih. Poleg tega da Izrael uradno obstaja šele 64 let, se je predstavitev gibala okoli ideje nerazvite in nenaseljene puščave, ki so jo modernizirali in civilizirali Izraelci. Takšna na videz objektivna podoba modernizacije skriva sionistično politiko, ki daje legitimnost izraelski okupaciji in apartheidu v Palestini. Za interpretacijo zgodovinskih dejstev v Izraelu in Palestini se skrivajo zelo močne politične ideologije. Izrael je veliko bolj uspešen pri širjenju svoje zgodbe, zato smo se različni aktivisti in nevladne organizacije odločili, da predstavimo še palestinsko zgodbo, ki je večinoma dosti bolj skrita.

Saša Lošić - Loša: »Smo benigna podzavest ex-Juge«

Skupina Plavi orkestar je bila med zadnjimi vzdihljaji nekdanje Jugoslavije fenomen pop kulture, saj je prvenec Soldatski bal prodala v neverjetnih 600 tisoč izvodih. Njeni koncerti so povzročali histerijo, primerljivo z beatlomanijo. Po 13 letih diskografskega premora se zasedba vrača z novim, sedmim albumom z zgovornim naslovom Sedam. Frontman Saša Lošić - Loša nam je ob tej priložnosti razkril svoj pogled na fenomen skupine, njeno dojemanje nekdanjih skupnih jugoslovanskih prostorov in zanimive anekdote iz njene burne glasbene kariere.

Jadranka Kosor: »Mislim, da Slovenija problem Ljubljanske banke odpira predvsem zaradi notranjepolitičnih razlogov.«

Jadranka Kosor (1953) velja za strpno, potrpežljivo in skromno političarko. Odkar je končala svojo kariero v novinarstvu in vstopila v politiko – od leta 1972 je delala za Večernji list in za Radio Zagreb – živi v Zagrebu v štirisobnem stanovanju. Nima hiš, vikendov ali 150 tisoč evrov vredne zbirke ur kot njen predhodnik Ivo Sanader. A kljub temu, da je pripeljala Hrvaško v EU, in to prek slovenske blokade, je Kosorjeva danes v nemilosti pri svojih bivših strankarskih kolegih. V HDZ, ki jo je prej vodila, celo javno namigujejo, da jo lahko zaradi nekaterih njenih izjav iz stranke izključijo. Resnični razlog je sicer drugje. Po eni strani je Kosorjeva kot ženska v razmeroma konservativni stranki postala zelo močna osebnost. Po drugi strani pa v HDZ mnogi še vedno menijo, da bi lahko kot predsednica vlade ustavila korupcijske preiskave proti stranki. Morda tako, kot smo v Sloveniji v podobnem primeru »založili« policijske depeše ...

Andrej Možina: "V zdravstvu so še rezerve za boljšo organizacijo."

Ločujem med ugledom v javnosti in ugledom znotraj zbornice. Ugled zdravnikov znotraj stanovske organizacije je večji problem, ker je ta postala neprijazna, odtujila se je od članstva in postala birokratska upravna institucija. Zdravniki tega ne maramo, saj imamo veliko vsebinskih problemov, ki jih je treba reševati. Menim pa, da v javnosti še vedno uživamo kar visok ugled. Opravljamo evropsko primerljivo medicino, zdravstvo je zelo solidarno in zelo poceni.

Guy Standing: »Začelo se je. Ljudje se organizirajo.«

Pred kratkim je Guy Standing obiskal Ljubljano, bil je gost konference o univerzalnem temeljnem dohodku. Danes, v času varčevanja in krčenja socialne države, se zdi vpeljava tega iluzorna. In tudi je, če temeljni dohodek ne bo del obsežnejšega svežnja družbenih sprememb. Guy Standing je strasten zagovornik načel enakopravne države in kritik plutokracije, ozkega kroga bogatih posameznikov, ki vladajo družbi. Nedavno je napisal knjigo o novem, nastajajočem družbenem razredu prekariatu. Kljub vsemu je optimističen. Spremembe bodo prišle, pravi, sicer se bomo spremenili v družbo, v kakršni si nobeden izmed nas ne bi želel živeti.

Branko Masleša: »Sodelovanja pač ne razumemo tako, da bi se sodstvo moralo uklanjati izvršilni veji oblasti. Dokler bom jaz na čelu vrhovnega sodišča, se to ne bo zgodilo.«

Dve leti bo od njegovega imenovanja na čelo sodstva. Takrat je govoril o samohigieni in projektih za izboljšanje učinkovitosti in verodostojnosti sodstva. Danes govori predvsem o neizmerni iznajdljivosti izvršilne veje oblasti pri iskanju razlogov za nagajanje sodstvu. In opozarja na nepopravljive posledice za pravno državo, če bi vlada v pravosodju izpeljala vse ukrepe, ki si jih je zamislila.

Dan D: »Stran od sodobnih norm in ekonomije«

Dan D, ena vidnejših slovenskih mainstream skupin, je izdala nosilec zvoka v omejeni nakladi in z naslovom Tiho. Ne boste ga mogli sneti s spleta, saj je izdan na kaseti (ja, kaseti!), njen ovitek pa je poleno, ki ga je zasnoval kipar Jiri Kočica. Posebnost novega glasbenega izdelka skupine Dan D je tudi v sami glasbi, ki je ustvarjena s pomočjo nenavadnih predmetov in inštrumentov. O kaseti in prihajajoči turneji smo se pogovarjali z Nikolo Sekulovićem, basistom skupine.

Ladislav Lipič: "To je izjemno slab zgled za prihodnje rodove, če bi se ti znašli pred odločitvijo, ali braniti svoj domovino."

Ugotovitev, da je z uveljavitvijo ZUJF nesorazmerno poseženo v že pridobljene pravice veteranov, je točna in je zelo razburila naše članstvo. Ukinjena je pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, zvišala se je starost za uveljavitev pravic s 50 na 55 let starosti, zaostrili se bodo pogoji za uveljavitev pravice do zdravstvenega varstva ... Z odvzemom edine materialne pravice, to je plačila premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je postalo očitno, da varčevalni zakon izgublja svoj pomen.

Dr. Zdenka Čebašek Travnik: "Na javno informacijo, da so tudi meni grozili s smrtjo, se razen ene zunajparlamentarne stranke ni odzval nihče."

Prvič zato, ker pri svojem delu veliko sodelujem z nevladnimi organizacijami. Drugi pomembni razlog pa je seveda opozorilo, da mora vlada nujno spoštovati svoje sprejete akte.

Dr. Ivan Ribnikar: "Misliti, da se morajo banke samo znebiti slabih posojil, pa bo sledil gospodarski preporod, je iluzija."

Dr. Ivan Ribnikar je nekdanji profesor monetarne ekonomije, zdaj pa je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Osemnajst let je bil član sveta Banke Slovenije, tudi v času uspešne sanacije slovenskega bančnega sistema v začetku devetdesetih let. Opozarja, da je odločitev za slabo banko zelo škodljiva, saj se čiščenje bančnih bilanc lahko vleče leta, državo pa bo stala nekajkrat več, kot bi jo preprosto povečanje kapitala bank, v katerih ima pomemben lastniški delež.

Branko Gradišnik: „Razbivši mu stol na hrbtu, sem si zagotovil mir!“

Naš sogovornik je sicer marsikaj - od pisatelja preko maratonca do čedalje vplivnejšega samo-izobraženega psihoterapevta. A sam sumim, da bo na slovenski družbi najgloblji pečat pustil kot prevajalec. Pozorna publika kar ne more dovolj prehvaliti njegove dosledne inventivnosti - pa najsi gre za prevod fantazijskih meandrov J. R. R. Tolkiena ali pak za taki literarni veledeli kot sta Bledi ogenj Vladimirja Nabokova in Goldingovi Dediči.

Dr. Danilo Türk: "Varčevanje je nekaj, kar zahteva sistematičnost in čas."

Enajstega novembra bodo predsedniške volitve in dr. Danilo Türk je favorit, meritve javnega mnenja mu napovedujejo zmago. To ne pomeni, da ga nihče ne kritizira, še posebej vladna stran in njihov predsedniški kandidat dr. Milan Zver ga dojemata kot skrajnega kandidata - Türk naj bi bil „faktor blokade“. A v intervjuju je predsednik deloval spravljivo, vladi priznava, da poskuša sprejeti pokojninsko reformo, in je kljub napetim notranjepolitičnim razmeram in krizi še vedno optimist. Hkrati pa vseeno misli, da bi bilo bolje, če bi vlado vodil tisti, ki je zmagal na volitvah.

Simona Habič: "Sankcij za kršitelje določb upravljanja s stvarnim premoženjem države ni."

Problematičen je že sam način sprejemanja novele. Šele ko smo ministrstvo opozorili na pomanjkljivosti, so nas povabili na sestanek. Na en sestanek. In čeprav trdijo, da je imela širša in strokovna javnost dovolj časa za seznanitev z vsebino, to ne drži. Res je novela v obravnavi že od maja, a prave javne razprave ni bilo. Predlog novele bi morali nujno dopolniti. Ker pa ga poslanci obravnavajo po nujnem postopku, je to onemogočeno. Zato ta naš poziv.

Dr. Stane Pejovnik: »Če politika misli, da bo z ustanavljanjem regionalnih univerz dobila pod nadzor nas, največjo univerzo, je to napaka. Ne bo. To ni mogoče. To je moj odgovor.«

Stane Pejovnik (1946) je rektor ljubljanske univerze. Je vodja nekdanjega Drnovškovega Gibanja za pravičnost in razvoj. Je eden najboljših slovenskih strokovnjakov za področje »kemijskih izvorov energije«, torej za baterije, in ima eno najdaljših bibliografij med profesorji. Danes je dr. Pejovnik tudi na čelu upora proti vladi, ki je svoj varčevalni pohod začela prav z napadom na univerzo.

Katarina Meden: "Vzrok za tišino je predvsem strah, navsezadnje pa tudi nestrokovnost."

Problematika ni prisotna le v romskih skupnostih. S prisilnimi porokami, ki se dogajajo na zahodu Evrope, sem se prvič seznanila leta 2002, ko mi je o tem pripovedovala Turkinja, ki živi v Franciji. Dekleta iz Turčije zvabijo na zahod in potem so zaprte v družini, so sužnje družine. Nekaj let pozneje so mi v Avstriji pripovedovali o migrantskih družinah, ki se v Bosno vračajo brez 13 ali 14 let starih deklic. Gre torej za velik problem, o katerem zunaj govorijo že dlje časa.

Prof. Nikola Visković: »Začenja se nasilje narave. Tega se ne zavedamo, ker prihaja počasi.«

Profesor Nikola Visković je desetletja predaval na splitski univerzi in pisal knjige o zgodovini, semiotiki in argumentaciji v pravu, potem pa je akademski svet presenetil z dvema voluminoznima deloma »Drevo in človek« ter »Kulturna zoologija«, v katerih si zastavlja za večino nezaslišana vprašanja o pravicah živali in dreves ter prikazuje zgodovino kulturne botanike in zoologije.

Dušan Semolič: "Morda vseh pravic, ki jih imajo pri nas zaposleni, res ni mogoče najti v večini evropskih držav, toda lažje se je kakšni pravici odpovedati pri plači 1800 evrov neto kot pri plači 763 evrov bruto."

Nekatere spremembe sedanje zakonodaje so potrebne, že zato, da se odpravijo nepravilnosti na trgu dela. Treba je spremeniti trende, ki krepijo zaposlovanje na negotovih oblikah dela, okrepiti pravno in socialno varnost tistih, ki delajo na teh delovnih mestih, spremeniti definicijo minimalne plače, saj je ta krivična do večine delavcev, ki delajo v najtežjih delovnih razmerah. Sedanji zakon o delovnih razmerjih določa, da je delo za nedoločen čas pravilo, delo za določen čas pa izjema. Toda dogajanje na trgu dela je diametralno nasprotno - delo za določen čas je pravilo pri vseh novih zaposlitvah. Država tega ne bi smela dovoliti. Trg dela ni samopostrežna trgovina, kjer je vse dopustno v imenu konkurenčnosti in tržnih zakonitosti. Delo ne sme biti blago in delavec ne sme biti le strošek v hlastanju po dobičkih.

»Ali za Vatikan sploh še obstaja kakšna odrešitev?«

Uta Ranke-Heinemann (1927) je bila prva ženska profesorica teologije. Leta 1987 je profesuro izgubila, in sicer zaradi izjave na televiziji, da Jezusova mati Marija ni mogla biti hkrati še devica. Stavek, ki ga je ob tem izrekla, je citirala iz knjige, ki jo je pred tem napisal Ratzinger – sedanji papež, s katerim je študirala. Njena najbolj znana knjiga z naslovom Evnuhi za nebeško kraljestvo nosi le v Sloveniji politično korekten naslov: Katoliška cerkev in spolnost. Poleg tega da se je aktivno pridružila mirovniškemu gibanju leta 1979, je leta 1999 kandidirala tudi za predsednico Nemčije, za funkcijo, ki jo je pred tem opravljal njen oče. Z njo smo se pogovarjali v Essnu, kjer živi sama v hiši, polni spominov in knjig. Še posebej značilna in že kar znana je njena kuhinja – slika je objavljena ob kazalu.

Aleš Gabrič: "Pri nas je tako, da na preteklost gledamo kot kuharji na sol - dodati po potrebi."

V razgreti situaciji, v kateri se nenehno vračamo v preteklost, se lahko vsaka stvar tudi tako interpretira. Nekdo, ki se resno ukvarja z zgodovino, bo v vsakem obdobju iskal pozitivne in negativne plati bivanja, delovanja in prenehanja nekega obdobja. Pri nas pa je tako, da na preteklost gledamo kot kuharji na sol - dodati po potrebi. Izpostavlja se le ena plat.

Sigur Rós: »Najraje igramo v živo.«

Za islandsko skupino Sigur Rós lahko rečemo, da je poleg Björk najuspešnejši glasbeni proizvod svoje domovine. Glasbenike z značilnim, mističnim glasbenim izrazom so sprva opazili ljubitelji alternativne glasbe, nato pa so postali ena opaznejših mainstreamovskih atrakcij. V okviru Mars festivala bodo nastopili tudi v Mariboru, kjer bodo predstavili svoj zadnji album Valtari. Pred njihovim obiskom smo se pogovarjali z bobnarjem Orrijem Pállom Dýrasonom.

Dr. Umberto Galimberti: »Sedimo na tempirani bombi.«

Umberto Galimberti je v Italiji slaven filozof. Čeprav ni pripadnik nobene glamurozne filozofske šole, nobenega trendovskega gibanja in nobene modne smeri. Umberto Galimberti ni freudovec, ni lacanovec, ni bourdieujevec, niti ni briljanten nabildan mladenič rahlo peklenskega videza ali kak prepričan vegan, ki živi na od boga pozabljeni kmetiji brez elektrike, vode in interneta. Je prijeten možic srednjih let, s katerim je lepo poklepetati.
In ob klepetu pozabiti, da je redni profesor na Oddelku za filozofijo Univerze Ca’ Foscari v Benetkah, pisec filozofskih uspešnic in kolumnist.
Nekateri menijo, da se razprodaja. Drugi, da je postaran pesimist. Tretji, da je platonistični nostalgik in jungovski norec. Ker je enako neizprosen do levih in do desnih, se mu je posrečilo, da se je v nekaj desetletjih javnega nastopanja zameril bogu in hudiču.
Pa je vendar le prijeten možic, s katerim je lepo poklepetati ...