Srđa Popović: "Vsak skuša uveljaviti le svojo resnico"

Srđa Popović je odvetnik iz Beograda. Burno kariero je začel tvegano in tako tudi nadaljeval: branil je disidente v šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih in ga je zelo pogosto doletela enaka usoda kot njegove kliente. Zapirali so ga, ga onemogočali, izločali, oblasti so ga skušale ustaviti s procesi zoper njega. Sam razen razvpitosti, morda slave, od tega ni nikoli imel kaj dosti, poleg tega, da je še poglobil svojo strast do obrambe človekovih pravic: bil je ključen človek pri pobudi za odpravo smrtne kazni, ki je bila v Sloveniji dana leta 1983, tudi zato, ker v Srbiji ni bila mogoča. Mladina jo je objavila kot prvo peticijo, za katero so se podpisi zbirali javno, prek medija. Zgodnja leta jugoslovanskega disidentstva so ključno povezana z imenom Srđe Popovića, prav tako vsa gibanja, ki se nanašajo na človekove pravice. Pojavljal se je v procesih zaradi »verbalnega delikta« (čl. 133) po vsej Jugoslaviji, prvi se je zavzemal za pravice Albancev, dal pobudo za peticijo v prid albanskim demonstrantom na Kosovu leta 1981, ki jo je podpisalo kakih 200 ljudi, v glavnem iz Beograda. V devetdesetih letih pa se je izrazito postavil na stran tistih, ki so nasprotovali vojni in nacionalizmom, neumnosti, bi lahko rekli. Deset let je živel v ZDA, potem se je vrnil v Srbijo in sedaj vodi zgodovinski proces v imenu družine Đinđić, ki bo, kot je videti, razkril popolnoma drugačno, veliko širše in veliko nevarnejše ozadje umora Zorana Đinđića, kot smo si predstavljali doslej. V Ljubljano je prišel z dokumentarnim filmom, za katerega pravi, da je »talking heads«, pač zaradi pomanjkanja denarja. V filmu govorijo o atentatu prijatelji, tisti, ki so podvomili o konstruktu okrog tega »umora«, ugledni analitiki, peščica tistih, ki so ostali zunaj srbske nacionalistične večine. Film je nastal v produkciji Peščanika, medijske hiše, ki danes v Srbiji edina zmore zastaviti takšne projekte.

Igor Lukšič: "Sem apologet stabilnosti"

Igor Lukšič je minister za šolstvo. Nekoč je bil podpredsednik Socialnih demokratov, danes v stranki nima vidnejše funkcije. Na zadnjem kongresu s svojimi idejami o prevetritvi ni uspel. Kljub temu še vedno podpira Boruta Pahorja, ker po njegovem mnenju prinaša stabilnost, njegove napake, ki jih tudi zadržano priznava, pa naj ne bi bile tako usodne.

Gregor Golobič: "Prehitevali smo sami sebe"

Stranka Zares je v sredo skupaj z LDS svoji veliki partnerici SD nedvoumno povedala, da pričakuje novega premiera. V nasprotnem primeru stranki ne bosta več sodelovali v vladi. Predsednik Zaresa Gregor Golobič v intervjuju pojasnjuje, kakšni so po njegovem mnenju pravi razlogi za politično krizo. Kaj se zgodi, če se vlada noče odločati, in kaj pomeni, da v njej še vedno vztraja duh malega Janše. Golobič je neomajen, ni mu žal, da pred leti ni odstopil. A kot minister odstopa sedaj, ker se kot predsednik stranke počuti kot eden od najbolj odgovornih za izgubo zaupanja javnosti v izginjajočo vlado Boruta Pahorja. Na prihodnost ne gleda optimistično.

Prof. dr. Mojmir Mrak: "Odpis dolga je politično vprašanje"

Prof. dr. Mojmir Mrak, predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani: »Če je država insolventna, njenega problema ni mogoče reševati z zdravilom za nelikvidnost, torej z zagotavljanem dodatnih finančnih sredstev.«

Dr. Philip Altbach: "Danes vsi poznajo znak za mir, a skoraj nihče ne ve, kaj pravzaprav ponazarja"

Začelo se je leta 1960, ko se je študent chicaške univerze odpravil v Veliko Britanijo, in tam je njegovo oko po naključju obstalo na bedžu s preprostim simbolom, na katerem so bile le tri črte. Znak, ki so ga uporabljali lokalni borci za jedrsko razorožitev, mu je bil všeč, zato ga je odnesel domov. Ker je bil sam takrat eden vidnejših predstavnikov ameriškega študentskega gibanja, ki je bilo ravno takrat v polnem razmahu, in ker so se zavzemali za družbene spremembe, večje spoštovanje človekovih pravic in konec vojne v Vietnamu, je kolegom predlagal, da bi mirovniški znak iz Evrope prevzeli tudi sami. Kmalu zatem znak za mir ali “peace” ni postal le njihov simbol. Postal je mednarodni simbol miru in hkrati eden najbolj prepoznavnih simbolov sploh. Dr. Philip Altbach seveda ni znan le po tem, da ima zasluge za globalno prepoznavnost znaka za mir. Je tudi priznani strokovnjak za visoko šolstvo in odličen poznavalec visokošolskih sistemov po vsem svetu. Njegova karierna pot je impresivna, saj je med drugim poučeval na univerzah Harvard, Stanford in Wisconsin-Madison, pa tudi denimo na Univerzi Bombaj in šanghajski univerzi, ki pripravlja najbolj znano lestvico kakovostnih visokošolskih ustanov. Zadnje desetletje in pol poučuje na Boston Collegeu, kjer vodi tudi Center za mednarodno visokošolsko izobraževanje. V Sloveniji se je ustavil na poti iz Moskve, med drugim zato, da bi zbral dodatne informacije za članek, ki ga pripravlja o našem visokošolskem sistemu.

Jaime Pastor Verdú: "Prišla je nova politična sila"

Jaime Pastor Verdú (1946), profesor na španski Nacionalni univerzi za izobraževanje na daljavo, proučuje družbena gibanja. Leta 1966 je bil član Ljudske osvobodilne fronte (PLF), ki se je borila proti krutemu režimu generala Franca. Leta 1969 je moral pobegniti v Francijo in se v Parizu priključil emigrantski PLF, ki je takrat že bila del Četrte internacionale.

Milan Jesih: »Stisnjeni smo v kot«

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih o tem, zakaj se je društvo odločilo, da pozove slovensko politiko k streznitvi

Svet modrecev

V Sloveniji se vsi panično sprašujejo: kako bi rešili politično krizo? In posledično: kako bi rešili finančno-gospodarsko krizo? Nekateri rešitev vidijo v novi koaliciji, drugi v tehnični vladi, tretji v predčasnih volitvah. SLS rešitev vidi v Svetu modrecev. Kaj bo to in kaj bodo modreci sklenili, je težko reči, toda preden se ustanovijo in začnejo modrovati, bi bilo dobro, da bi si ogledali kak dober zgled, recimo Svet modrecev, ki se je zbral pri zborniku Ekonomika, ki daje prednost ljudem (People First Economics). Pri tem zborniku, ki so ga zelo hitro ponatisnili, so se zbrali nobelovec Joseph Stiglitz, karizmatični Noam Chomsky, Naomi Klein, avtorica Doktrine šoka, okoljski aktivist George Monbiot, Ann Pettifor, ena izmed prvih, ki so napovedali veliko finančno krizo, ameriška kolumnistka Barbara Ehrenreich, bolivijski predsednik Evo Morales, indijska ekonomistka Jayati Ghosh, avtorica mnogih cenjenih knjig Susan George (npr. Mi, evropska ljudstva), filipinski poslanec Walden Bello, sicer avtor kopice knjig (npr. Vojne za hrano), profesorji od tu in tam, nekdanji in zdajšnji uredniki progresivnih revij, ugledni finančni svetovalci, aktivisti in ekonomist John Christensen, znan po tem, da se je infiltriral v davčna nebesa na otoku Jersey in jih potem pikantno razkrinkal. Če bi ideje tega Sveta modrecev združili, povezali in rezimirali, potem bi dobili ustavo novega svetovnega reda.

Alenka Gril: "Vegrad je samo ena od zgodb, zgodba, ki je bila dovolj izpostavljena"

Vegrad je v slovenskem gospodarstvu pustil luknjo, vredno 450 milijonov evrov. Za dva nakupa patrij. Za dve dokapitalizaciji Nove ljubljanske banke. Za še dve leti brez predlagane pokojninske reforme. Kot v intervjuju razkriva Alenka Gril, ki je sedaj stečajna upraviteljica te sramote slovenskega kapitalizma, so na vsej črti odpovedali prav vsi. Ne samo naivni sindikati in podizvajalci. To luknjo je izkopala neodgovorna revizijska hiša, za nos se je zavestno ali nezavedno pustil voditi delovni inšpektorat, mižala je davčna uprava. Zakaj? Zaradi podjetniške svobode? Ali zato, ker so se v Liechtenstein nakazovale provizije in ker so se nekaterim znanim Slovencem podarjala stanovanja, kot opisuje Grilova?

Jure Aleksejev: "Mlade povezuje danes čisto samo še ena skupna točka, in to je njihova starost"

Ne spomnim se, kdaj je kdo nazadnje tako očaral intelektualno slovensko javnost kot pred tedni Jure Aleksejev s svojim kratkim nastopom v Studiu City. Mladenič, po današnjih kriterijih pravzaprav še otrok, je zelo različne ljudi v petih minutah tako navdušil s svojo artikuliranostjo in širino, da ga zlepa niso mogli pozabiti.

Dr. Bojan Bugarič: "Sem levičar"

Dr. Bojan Bugarič na pravni fakulteti predava o upravnih sistemih. Nekoč je bil njihov del, saj je bil sekretar na notranjem ministrstvu, sodeloval pa je tudi s Pahorjevimi Socialnimi demokrati. Danes je do njih kritičen, ne do slovenske različice, pač pa do vse evropske socialne demokracije, ki je postala brezizrazna, ki se je pomaknila na sredino, ki je pozabila na svoje ideološke korenine in zaveze k boljšemu svetu. Zato tudi zgublja in zato evropske države in evropsko komisijo vodijo desni politiki.

Dr. Ivan Čolović: »Na prejšnjih volitvah je zmagala evropska Srbija, poraz pa je doživela Srbija z geslom 'Kosovo je srce Srbije'.«

Dr. Ivan Čolović (1938), rojen Beograjčan, je leta 1971 ustanovil kultno Založbo 20. stoletje (Biblioteka XX. vek). Njegov »mali krog svobode«, kot sam imenuje svojo založbo, je bil v prejšnjih desetletjih tisti kanal, ki je Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Makedonijo oskrboval z najbolj »svežo« in včasih tudi »nezaželeno« literaturo o antropoloških, socioloških in etnoloških vprašanjih. Čolović je po izobrazbi etnolog in antropolog, sicer pa je zaposlen na Etnografskem inštitutu Srbske akademije znanosti in umetnosti. Zadnja desetletja se ukvarja s politično mitologijo Srbije in Balkana, saj, kot pravi, »živi v državi, v družbi, ki me spodbuja in prisiljuje, naj sprejmem nekatere stvari, ki jih ne morem sprejeti. O njih moram razmisliti, preden jih sprejmem ali nazadnje - zavrnem.« O teh temah je premišljeval v knjigah, kot so Bordel bojevnikov, Politika simbolov, Balkan - teror kulture in Zid je mrtev, živeli zidovi. Za razgaljanje kosovskega mita in procesov v Srbiji je pravi sogovornik.

Dr. Aljaž Ule: “Trenutno se vedemo kot razočarani otroci”

Dr. Aljaž Ule je 37-letni raziskovalec in predavatelj na Univerzi v Amsterdamu, v manjšem deležu pa je zaposlen tudi na Fakulteti za naravoslovje, matematiko in informacijske tehnologije v Kopru.
Ukvarja se predvsem s strukturo in z učinkovitostjo trgov, z dinamiko socialnih omrežij, kulture in družbenih norm ter z njihovim vplivom na prostovoljno pomoč in sodelovanje v družbi.

Franc Kangler: "Užalili ste čustva številnih Mariborčanov"

“Užalili ste čustva številnih Mariborčanov, slabe volje sem,” je Kangler dejal že, ko nas je sprejel, izrečeno pa se je nanašalo na prejšnjo naslovnico Mladine, kjer smo pisali o Evropski prestolnici korupcije. Po odmevni policijski akciji, ko je postalo jasno, da je župan drugega največjega slovenskega mesta osumljen 15 kaznivih dejanj, se Kangler pripravlja na protinapad. Nekajkrat nas je prosil, naj izklopimo snemalnik. Opisoval je primere, kako napačno so policisti razumeli nekatere prisluhe. Na očitke, da je postal precej premožen, je pripovedoval o nekaterih nenavadno premožnih kriminalistih, v odgovor na očitke o korupciji pa omenjal pomoč ljudem v stiski, ki bi jo lahko ravno tako razumeli kot zlorabo položaja. Takšna je njegova plat zgodbe.

Mitja Gaspari: "Ni razloga, da na stvari ne bi gledali optimistično"

Mag. Mitja Gaspari je ekonomist, več let je bil guverner Banke Slovenije in dvakrat minister za finance, kandidiral pa je tudi za predsednika republike. Poleg predsednika vlade Boruta Pahorja in ministra za finance Franca Križaniča je ključni član vladne ekipe pri iskanju rešitev za čim hitrejši izhod Slovenije iz krize. Njegovi pogledi na nekatera najpomembnejša ekonomska vprašanja, kot so umik države iz gospodarstva, dokapitalizacija bank v večinski državni lasti in uvedba kapice na socialne prispevke, so v diametralnem nasprotju s pogledi ministra Križaniča. Gaspari se s tem ne obremenjuje in od svojih stališč tudi ne namerava odstopiti, pa čeprav mu z njimi pogosto ne uspe prepričati preostalih članov vladne ekipe. Mesto predsednika vlade ga ne zanima.

Dr. Zvonko Fišer: "Mislim, da je dobro, da se pravosodje čim manj politično angažira"

Z novim generalnim državnim tožilcem smo govorili na prvi delovni dan v novi vlogi, čeprav je bil vtis prav tak, kot da bi govorili na zadnji dan drugega zaporednega mandata. Za Zvonka Fišerja se zdi, kakor da je v tej pisarni od nekdaj, razmišlja o številnih nerešenih vprašanjih na tožilstvu, o katerih generalnih državnih tožilcev doslej nismo slišali govoriti. V programe ne verjame, prednostne naloge, pravi, pa mu postavlja kar praksa sama. Novega generalnega državnega tožilca in njegovo predhodnico več stvari ločuje, kot ju druži. Svetovnonazorsko se Fišer šteje k intelektualni levici, zaradi česar ima od nekdaj težave z identiteto, bistvene novosti novega zakona o tožilstvu podpira, do razširjene konfiskacije je bolj zadržan kot ne, vtikanje v konkretne zadeve se po njegovem mnenju za prvega tožilca ne spodobi, pregon finskega novinarja, ki je Janeza Janšo obtožil prejemanja podkupnine, pa označuje kot v teoriji mogoč, a ...

Dr. Slavko Gaber:"Namesto da bi rasla profesionalnost politikov, rastejo upanja v odrešitelje"

Dr. Slavko Gaber je bil dolga leta šolski minister, pomemben član LDS, eden od ključnih politikov Slovenije. Leta 2008 je politiko zapustil in se vrnil na univerzo. Danes pravi, da je pogled zunaj politike velikokrat drugačen kot znotraj nje, morda celo boj jasen, in da temeljni problem Slovenije ni v neki vladni krizi, pač pa v tem, da nihče, ne na levi ne na desni, ne razmišlja o velikih strukturnih premikih v sodobni družbi, ki se dogajajo Evropi in Sloveniji. Namesto tega je levica popolnoma dezorientirana, desnica pa že triumfira, napoveduje vračanje v neoliberalni svet in vladavino, podobni Madžarski. In Slovenija bo lahko izgubila “redko priložnost za dolgoročno utrditev v družbi nacij, ki omogočajo pravično, odprto družbo in visok standard življenja”. Res pesimistična napoved.

Dr. Judith Stacey: »Zakonik je bil pripravljen vizionarsko in inteligentno.«

V Sloveniji se že skoraj dve leti sprejema novi družinski zakonik, ki naj bi med drugim prinesel širšo definicijo družine, gejem in lezbijkam pa bi omogočil poroko in posvojitev otrok. Čeprav so spremembe, ki jih prinaša, naletele na zelo pozitivne odzive, zlasti v stroki, sta se proti njim združila desni politični pol in RKC. Dokument je zdaj že mesece povsem zablokiran v parlamentarni proceduri.
Ključni argument nasprotnikov družinskega zakonika je, da družine, ki bi jih priznal družinski zakonik, niso naravne. Sociologinja dr. Judith Stacey, ki predava na New York University, je nad takšnim izjavami povsem ogorčena. Tezo o tem, da je »normalna« samo ena družina, po možnosti tista, ki jo sestavljajo oče, mama in otroci, odločno zavrača. To ni presenetljivo, saj je ena vodilnih strokovnjakinj na področju raziskovanja intimnosti, partnerstev in družin ter se osredotoča zlasti na proučevanje raznovrstnosti družin. V svoji zadnji knjigi Unhitched: Love, Marriage, and Family Values from West Hollywood to Western China je denimo pod drobnogled vzela hollywoodske geje, poligamijo v Južni Afriki in matriarhat ljudstva Mosuo.
Staceyjeva je minuli teden obiskala Slovenijo, kjer je kot govorka sodelovala na mednarodnem seminarju Homofobija v šolah v Vzhodni Evropi, ki sta ga skupaj s partnerji pripravila Mirovni inštitut in Oddelek za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete.

Mikel Lezamiz: "Naše gospodarstvo se že prebuja"

Mikel Lezamiz je direktor za izobraževanje v Združenju kooperativ Mondragon v Baskiji v severni Španiji, največjem konzorciju podjetij na svetu, ki so v lasti zaposlenih. Lezamiz, sociolog, politolog in ekonomist, velja za najboljšega poznavalca zgodovine, delovanja in tudi sedanjih izzivov, s katerimi se spoprijemajo kooperative, ki so vodilna skupina podjetij v Baskiji in po deležu dobička sedma najmočnejša gospodarska entiteta v Španiji. Danes je v združenju v 120 podjetjih zaposlenih okrog 100 tisoč delavcev lastnikov in združenje se uspešno kosa s konvencionalnimi podjetji. Kooperative so v lasti zaposlenih, njihova moč pa temelji na načelu en človek - en glas. Baskovske kooperative so dokaz, da je mogoče razviti visoko konkurenčna podjetja, ki so tudi solidarna in imajo močno socialno dimenzijo.

Dr. Zora Konjajev: "Zdi se mi, da počasi lezemo gor"

Dr. Zora Konjajev se je rodila leta 1921 na Ptuju, a od mladih nog živi v Ljubljani. Izhaja iz rodu Stritarjev, glasbenikov in pisateljev. Po maturi na klasični gimnaziji je v Ljubljani študirala medicino. Študij je prekinila vojna. Med vojno je kot študentka medicine sodelovala v OF, bila zaprta in oktobra 1943 odšla z dojenčkom v partizane. Delala je v partizanski bolnišnici Kanižarica, kjer je sodelovala tudi pri operaciji komandanta partizanske vojske Franca Rozmana Staneta. Po osvoboditvi je končala študij, se specializirala za pediatrijo, doktorirala in se posvetila profesuri in znanstvenemu raziskovanju. Najin pogovor se je gibal v časovnem loku skoraj devetih desetletij. Zajel je pevsko delovanje sester Stritar, njeno doživljanje partizanstva in povojnega razvoja zdravstva. Dr. Zora Konjajev, ponosna pripadnica narodnoosvobodilnega boja, je prepričana, da bodo prihodnji rodovi še bolj cenili vrednote NOB kot današnji. Zadovoljna je, da se mladi danes »ponovno oprijemljejo vrednot, kot so osebna integriteta, spodobnost, tovarištvo in sodelovanje. To zbuja upanje.«

Ivana Simić Bodrožić: »Dokažeš se na hrbtu drugega.«

Ivana Simić Bodrožić je lani napisala roman, ki so ga na Hrvaškem nestrpno čakali. Vsaj tako so zatrjevali literarni kritiki, potem ko so noč preživeli med platnicami Hotela Zagorje. Pisateljica, rojena leta 1982, je rodni Vukovar zapustila na predvečer vojne. Z bratom in mamo so odšli na morje na počitnice in se nikoli več vrnili domov. Več kot desetletje pozneje je izvedela, da je bil njen oče med ubitimi hrvaškimi branitelji v Ovčari.
Pisateljica, ki je bila prej pesnica, v svojem prvencu skozi oči dekleta opisuje medvojno življenje pregnanih v Zagrebu. Živi v svetu ignorance in brezbrižnosti, ubornosti in ščurkov, a je borka in v resnici optimistično dekle. »V življenju je vedno tudi smeh,« je zatrjevala v sredo v Ljubljani.
Za svoji dve literarni deli - pesniško zbirko Prvi korak v temo in roman Hotel Zagorje, ki je v slovenščini izšel pri založbi Modrijan - je dobila tri velike hrvaške literarne nagrade. Še letos si želi izdati novo knjigo, zbirko kratkih zgodb. Pravi, da je napisala roman, ki ne spodbuja sovraštva: »Želim, da moja otroka poznata zgodovino, a nočem, da sovražita svoje sosede zaradi tega, kar se je zgodilo meni.«

Dr. Bogomir Kovač: "Boljša je vsaka pot kot brezpotje"

Resna kriza je tudi čas za resen premislek. In ker očitno to je resna kriza, torej blokada vodenja na vseh ravneh, smo se k resnemu pogovoru usedli z dolgoletnim Mladininim kolumnistom, dr. Bogomirjem Kovačem, strokovnjakom za krize in za vodenje. Kovač (1952), sicer profesor na Ekonomski fakulteti, je eden najboljših teoretikov vodenja velikih družb - korporativnega upravljanja. Poleg tega je imel srečo, da je delo sedanje vlade spoznal tudi skozi prakso, v času vodenja Kadrovsko-akreditacijskega sveta, ko se je zdelo, da bo Borut Pahor spremenil slabo kadrovsko prakso, ki jo je vpeljal že Janez Janša. Kovač je položaj razočaran zapustil. In tako se seveda po dogodkih, ki smo jim bili priča zadnji teden, postavlja vprašanje, nad čim smo sploh še lahko navdušeni. Kdo nam je ukradel svetilnik?

Sebastjan Selan: "Približno polovica ministrstev pridobiva ali uporablja naše informacije"

Za institucijo, ki se mora neprestano braniti pred očitki, češ da njene korenine segajo še v čas tajne policije, Udbe ali SDV, se verjetno spodobi, da jo vodi mlad človek. Pred osmimi meseci je to nalogo prevzel 36-letni Sebastjan Selan, doslej najmlajši direktor Sove. Predsednik vlade Borut Pahor ga je na vrh agencije postavil zaradi pritožb o slabem delovnem vzdušju. Še svež je takoj padel v t. i. arhivsko afero, zadnjo izmed zgodb, ki obremenjujejo agencijo. Preden je prevzel direktorovanje, je vodil obveščevalni center v Kopru, še pred tem je delal kot obveščevalec na gospodarskem področju. Intervju z direktorjem Sove ni mačji kašelj. Selan je pogovor vsakih 15 minut prekinil in off-the-record razložil, zakaj ne more odgovoriti, fotograf je bil lahko zraven le na začetku in na koncu.

Dr. Miroslav Stanojević: "V Sloveniji je notranja kritika postala že destruktivna"

Dr. Miroslav Stanojević, redni profesor na FDV, raziskuje sociologijo dela in poučuje industrijske odnose. Z njim smo se med drugim pogovarjali o “kondiciji” slovenskega gospodarstva v današnjem času, predvsem pa so nas zanimala njegova stališča do vzrokov za propad socialnega dialoga v času krize. Kaj je botrovalo radikalizaciji sindikatov in delodajalcev in kakšne so (lahko) posledice odločitev vlade, če jih sprejema brez soglasja socialnih partnerjev? Dr. Stanojević poudarja, da je treba socialni dialog, tudi zaradi ohranitve postulatov demokracije in stabilnosti, obnoviti, in opozarja na že “pregovorno” črnogledost pri ocenjevanju razmer doma.

Dr. Valentin Inzko: »Slogo smo zaigrali, ker si ne želimo prepirov«

Takoj za tem, ko so se 1. aprila končala zadnja pogajanja o številu dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, so vsi udeleženci, koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, odposlanec predsednika države, državni sekretar Josef Ostermayer, in trije predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij, Marjan Šturm (Zveza slovenskih organizacij), Bernard Sadovnik (Skupnost koroških Slovencev) in dr. Valentin Inzko, dejali, da je bil dosežen kompromis. Nato se je izkazalo, da se dr. Inzko s kompromisom dejansko ni strinjal, sedaj pa je »njegova« organizacija kompromis o postavitvi 169 dvojezičnih krajevnih napisov zavrnila z zahtevo po 175 napisih.

Miro Senica: "V življenju delam in povem, kar mislim"

Nikogar, ampak res nikogar si v preteklem letu niso Slovenci pogosteje predstavljali v najbolj nenavadnih pozah. Nihče ni bolj buril domišljije. Miro Senica, odvetnik. Miro Senica, moški notranje ministrice Katarine Kresal. Človek, ki sredi belega dne nosi črne lakaste čevlje. Njegove roke so sterilne. Njegova pisarna je bahava, rož v vazi sprejemnice preveč, preveč je kamna. Eh, vsega je preveč. Preveč je avtomobilov, rož, umetnin, kipov, slik, težkega pohištva, močnih barv ... Ampak vse to so vprašanja o stilu in okusu. Je to že dovolj za obsodbo? Sicer pa: ni tako samozavesten človek, kot se zdi. Noben lak na čevljih mu ne pomaga. Zdi se celo malo zlomljen. Najprej smo ga vprašali o psih. Ker vsi pričakujejo to vprašanje, mar ne?

Dr. Janez Krek: "Posla smo se lotili zaradi mlade generacije"

Minister Lukšič je pred dvema letoma napovedal, da se našemu šolskemu sistemu obeta druga celovita reforma, ki bo doletela vse ravni izobraževanja, od vrtcev do osnovnih šol, gimnazij in drugih srednjih šol. Reforma se je začela z belo knjigo, torej s temeljito analizo stanja in snovanjem konkretnih sprememb. Njeno pripravo je Lukšič zaupal skupini strokovnjakov pod vodstvom dekana ljubljanske pedagoške fakultete, dr. Janeza Kreka, ki je sodeloval že pri prvi veliki poosamosvojitveni reformi slovenskega šolstva, ki jo je v 90. letih vodil tedanji minister Gaber. Dve leti sta mimo in bela knjiga je zdaj že skoraj nared. Tik pred začetkom javne razprave o njej smo se s Krekom pogovarjali o tem, kakšne so predlagane novosti in katero smer bi moral po mnenju stroke ubrati naš šolski sistem.

Gilberto Gil: "Moramo nadaljevati, nadaljevati delo, ustvarjanje"

Gilberto Gil govori z rokami in njegovi stavki se pogosto končajo na konicah prstov. Dlani kažejo in objemajo neizgovorjeno in oči iščejo, ali sogovornik vidi, o čem govori. V črni Adidasovi trenirki sedi po tonski vaji pred koncertom v drugem nadstropju goriškega teatra Verdi. Oseminšestdesetletnik je droben glasbeni velikan, ki je iz brazilske glasbe naredil glasbo sveta, v Brazilijo pa s svojo glasbo prinesel najmodernejše, svobodomiselne in najboljše izraze sveta. Igral je s Pink Floydi, s skupino Incredible String Orchestra in z Jimmyjem Clifom. Vedno je razumel, da je vse, z glasbo vred, tudi politično. Zaradi ustvarjanja in preizkušanja mej svobode pod tedanjo vojaško diktaturo sta s prijateljem Caetanom Veloso leta 1969 pristala v zaporu. Nekaj mesecev kasneje sta morala za tri leta v izgnanstvo.
Leta 2003 je Gilberto Gil sprejel ponudbo novoizvoljenega brazilskega predsednika Luiza Inácia Lule da Silve in naslednjih pet let vodil ministrstvo za kulturo. Vpeljal je sodelovanje s Creativi Commonsi, za polovico povečal znesek državnega denarja, namenjenega kulturi, in začel izvajati program kulturnih točk, ki so informacijska in ustvarjalna vozlišča, odprta za vsakogar, njihovo idejno zasnovo pa so povzele že številne države, med drugimi tudi Italija.
Danes je spet samo in tudi glasbenik. V zadnjih treh letih je izdal tri plošče in spet in spet igral navdušeni in predani publiki. V petek, 8. aprila, bo ponovno nastopil v Ljubljani, v Cankarjevem domu, tokrat s sinom Bemom in z izjemnim čelistom Jaquesom Morelenbaumom.

Lazar Stojanović: "Ljudje večinoma hočejo zvedeti, kaj se je zgodilo, ne pa se spraviti"

Lazar Stojanović (66), srbski režiser, publicist in urednik, je v bivši Jugoslaviji postal znan po dokumentarno-igranem filmu Plastični Jezus. Zaradi »protirežimske« narave filma je bil obsojen leta 1971 na tri leta zapora, film pa je ostal do leta 1990 v bunkerju. Med tistimi deli, ki so najbolj razburila javnost, pa je tudi leta 1993 posneti film Srbska epika. Gre za dokumentarno-psihološki portret voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Haaški tribunal za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji ga je uvrstil med dokazno gradivo v procesu proti Karadžiću. Pretresljiva pa je njegova filmska pripoved z naslovom Škorpijoni-spomeničarji, v kateri brez reza uporabi dvanajstminutni posnetek masakra srbske specialne policijske enote nad Bošnjaki v Bosni. Stojanović v zadnjem času kot regionalni direktor koordinira medijsko kampanjo Rekom z namenom ustanoviti Regionalno komisijo za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih in drugih kršitvah človekovih pravic, ki so se zgodili v devetdesetih letih na območju nekdanje Jugoslavije.
Lazar Stojanović od leta 1990 živi v New Yorku v Združenih državah Amerike. Več let je bil tudi prevajalec v Združenih narodih. Na Balkanu pa snema filme in zdaj poskuša z Rekomom čim bolj osvetliti krvavo dogajanje zadnjih balkanskih vojn.

Dr. Dušan Plut: "Menim, da ni za odpiranje šampanjcev prav nobenega razloga"

Jedrska nesreča na Japonskem je razpravi o prihodnosti slovenske energetike, ki že tako poteka zaradi bližajočega se sprejetja Nacionalnega energetskega programa, sploh pa zaradi zloglasnega šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, dala dodatno razsežnost. Naenkrat je omenjanje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško precej bolj previdno, celo pozivi k takojšnjemu zaprtju elektrarne so spet oživeli. Čeprav je dolgoročno načrtovanje pod vtisom trenutnega izrednega dogajanja nespametno, pa je to vseeno dobra priložnost za širši pogled na problematiko zagotavljanja zadostne količine energije za nemoteno delovanje države. Dr. Dušan Plut, redni profesor na oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete, nekdanji predsednik Zelenih in član predsedstva Slovenije, je dolgoletni nasprotnik jedrske energije in zagovornik trajnostnega razvoja, hkrati pa je znan po tem, da kljub nekaterim radikalnim stališčem ohranja stvaren pogled na okoljevarstveno problematiko in s tem povezana vprašanja.